111. Novosti evropske zakonodaje o zaščiti poskusnih živali : diplomsko deloNina Tršelič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Poskusi na živalih (vivisekcija) so različne metode, pri katerih se za biomedicinski razvoj uporabljajo žive živali.Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene je prvi mednarodni predpis o zaščiti tovrstnih živali. S sklepom Sveta EU je pogodbenica omenjene Konvencije ETS 123 postala tudi EUin s tem na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrobiti poskusnih živali.Direktiva 68/609/EGS povzema določila Konvencije ETS 123, vendar ima za razliko od nje zakonodajno moč, kar pomeni dolžnost vseh držav članic, da predpisane zahteve Konvencije ETS 123 prek nacionalne zakonodaje vnesejo v svoj pravni sistem. Namen njenega sprejetja je bilo predvsem usklajevanje nacionalnih zakonodaj, in sicer v smislu enotnih ukrepov za zaščito poskusnih živali. Z leti, razvojem in novimi znanstvenimi dognanji na tem področju pa je zaradi preohlapnih določb Konvencije ETS 123 spet začelo prihajati do čedalje večjih razhajanj med državami članicami. Novosti evropske zakonodaje na tem področju so torej posledica revizije Direktive 86/609/EGS.Nova Direktiva 2010/63/EU je prinesla številne novosti in izboljšave. Eno od pomembnejših je načelo 3R, ki vključuje zamenjavo poskusov z živalmi z alternativnimi metodami, zmanjšanje števila poskusnih živali ter izboljšanje metod in oskrbe živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Določila te direktive naj bi bila prava pot k popolni prepovedi poskusov na živalih, za kar se je leta 2013 v okviru evropske državljanske pobude zavzelo ogromno število evropskih državljanov.Uporaba živali v poskusne namene torej ni novost, temveč stoletja stara praksa. Vivisekcija je v preteklosti do neke mere sicer bila uporabna, vendar lahko v letu 2016 z gotovostjo trdimo, da z razvojem številnih novih metod postaja čedalje bolj neuporabna. Prve alternativne metode so se namreč izkazale za izjemno uspešne, celo bolj kot poskusi na živalih, so veliko manj tvegane in bolj humane.
Keywords: poskusne živali, Konvencija ETS 123, Direktiva 2010/63EU, Zakon o zaščiti živali, načelo 3R, evropska državljanska pobuda, alternativne metode
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3550; Downloads: 267
 Full text (975,54 KB) |
112. Licenčna analogija pri kršitvah pravic intelektualne lastnine : diplomsko deloNina Hržič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena analiza instituta licenčne analogije. Licenčna analogija je ena izmed metod izračuna denarnega nadomestila, ki pripada imetniku pravice intelektualne lastnine v primeru nepravilne oziroma nepooblaščene rabe njegove pravice s strani tretje osebe. Po načelu licenčne analogije se denarna odškodnina zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine odmeri v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini oziroma dogovorjenemu ali običajnemu honorarju. Za lažje razumevanje tematike so v diplomski nalogi najprej opisane temeljne značilnosti pravic intelektualne lastnine, kako pride do kršitve pravic, ukrepi, ki pridejo v poštev v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine in elementi odškodninske tožbe. V osrednjem delu diplomske naloge pa so pod drobnogled vzete določbe Direktive 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, slovenska zakonodaja, ki ureja to področje, druga relevantna tuja zakonodaja in sodna praksa, ki služi kot prikaz, v kakšni meri so uporabi licenčne analogije naklonjeni tako imetniki pravic intelektualne lastnine kot tudi sodniki in pravni strokovnjaki. Prispevek predstavlja obsežen pregled literature in pravne prakse na temo licenčne analogije in bi lahko služil kot enostaven pripomoček pri razumevanju in uporabi metode v konkretnem primeru.
Keywords: intelektualna lastnina, licenčna analogija, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3069; Downloads: 173
Full text (613,44 KB) |
113. |
114. |
115. |
116. Vpliv ekonomskega statusa družine na pogostost pojava nasilja v družiniNina Rous, 2017, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem času je veliko zasebnih in poslovnih uspehov odvisno od financ. Že za skromno preživetje si mora človek plačati osnovne stvari in storitve, da zadovolji osnovne potrebe, kot so hrana, obleka, bivalni prostor, stroški bivalnega prostora in zdravstvene storitve. Vse našteto je dovolj le za osnovne življenske stroške, saj danes vse več ljudi živi na robu preživetja. Naša moderna kultura je naravnana navzven v smislu več imaš, več veljaš. Ljudje si nenehno želijo vse več in več. Ko pride do določenih negativnih sprememb v življenju, na katere v tistem trenutku težje vplivamo, nastopijo težave tako z ekonomskega vidika kot tudi psihične narave.
Pred slabim desetletjem je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je finančno onesposobila marsikatero podjetje in posledica le-tega je bilo številno odpuščanje delavcev. Veliko ljudi je ostalo brez služb in marsikateri so si le z denarno socialno pomočjo lahko pokrivali osnovne potrebe za preživetje. Posledica padca z višjega na nižji ekonomski položaj so bile tudi težave v družini. Dejstvo je, da več članov ima družina, tem večja je potreba po finančni moči.
Zaradi nižjega ekonomskega statusa družine lahko pride do nasilja v družini, ki se kaže tako v fizični kot tudi v psihični obliki. Znano je tudi, da je žrtev nasilja velikokrat partner, ki je finančno odvisen od drugega partnerja. Žrtve nasilja so največkrat ženske, ki pa zaradi šibkega materialnega stanja ostajajo v nasilnih zvezah.
Tudi v družinah z višjim oziroma stabilnim ekonomskim statusom prihaja do nasilja različnih oblik. Povod za nasilje pri ekonomsko stabilnih družinah običajno ni pomanjkanje finančnih sredstev.
Keywords: finance, ekonomski status, nasilje, družina, gospodarska kriza, fizično in psihično nasilje, žrtev, finančna sredstva.
Published in ReVIS: 06.03.2018; Views: 3881; Downloads: 166
Full text (1,04 MB) |
117. |
118. |
119. |
120. |
