Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Evropske države se spopadajo z reševanjem visoke stopnje brezposelnosti mladih. Stopnja brezposelnosti mladih je skoraj dvakrat višja od brezposelnosti ostalih. Za povečanje stopnje zaposlenosti sprejemajo Evropske države različne ukrepe. Mednje spada tudi aktivna politika zaposlovanja. Ukrepi za zaposlovanje mladih so zbrani v programu Jamstvo za mlade. Glavni cilj programa Jamstvo za mlade je zagotoviti vsaki osebi do 25. leta, da v roku štirih mesecev po končanem šolanju ali v obdobju brezposelnosti prejme ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Slovenija s sprejetim programom zagotavlja, da bo v letih 2014-2015 sledila tej strategiji. To je zaposlitev ali usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. V magistrskem delu smo analizirali prepoznavnost in uporabnost programa Jamstvo za mlade na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v območni službi Maribor in delež vključitev in zaposlitev s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Analiza rezultatov, kaže, da v večini mladi poznajo ukrepe programa Jamstvo za mlade, vendar slabo spremljajo novosti programa. Mladi iskalci zaposlitve, ki so vključeni v program Jamstvo za mlade v območni službi Maribor, se ne strinjajo, da bodo s pomočjo programa dobili ponudbo ali službo. Prepričani pa so, da bo program povečal število delovnih mest. Največji učinek pri zaposlovanju mladih v okviru programa je bil dosežen s programom Usposabljanje na delovnem mestu in Institucionalno izobraževanje. Program Jamstvo za mlade ne dosega zastavljenih ciljev.
Keywords: mladi, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja, usposabljanje na delovnem mestu, finančne spodbude, Jamstvo za mlade, Zavod za zaposlovanje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 4015; Downloads: 209
Full text (1,52 MB)

Abstract: Magistrsko delo raziskuje izjemen porast imigracij v Evropsko unijo, ki smo mu priča zlasti zadnje desetletje. Sestavljeno je iz osmih poglavij, ki vsako z drugega vidika obravnava navedeno témo. Uvodoma je pojasnjena téma magistrske naloge ter predmet, namen in cilj raziskovanja. Predstavljeni sta dve glavni hipotezi ter raziskovalne metode, na podlagi katerih je temeljilo preverjanje hipotez. V drugem poglavju so opredeljeni temeljni pojmi, s katerimi se srečujemo na področju migracij, ter pregled novejše zgodovine migracijskih tokov iz severne Afrike ter Bližnjega vzhoda proti Evropski uniji. Tretje poglavje obravnava družbena dogajanja v Libiji, Bližnjem vzhodu in Afganistanu, od koder zdoma bežijo nepregledne množice ljudi zaradi vojn in nasilja, nekateri pa tudi zaradi razmer, ki onemogočajo preživetje. Poglavje zajema obdobje od leta 2003, ko se je začela vojna v Iraku, pa do konca leta 2015, ko v Siriji že četrto leto divjajo ostri boji med sprtimi stranmi. Vojni ni videti konca, vanjo pa je vključenih čedalje več pomembnih mednarodnih subjektov, ki vsak zase ščitijo lastne interese. Val imigrantov proti Evropski uniji pa nikakor ne pojenja. Nato sledi četrto poglavje, v katerem so prikazane glavne migracijske poti, ki potekajo s severnoafriške obale preko Sredozemskega morja po zahodni poti do Španije, osrednji poti do najbližje Italije ter poti vzhodnega Sredozemlja, kjer se večina migrantov zbira na grških otokih, da bi nato preko Balkana prispela v severnejše države članice Evropske unije. To poglavje zajema tudi statistično analizo migracij, od števila prihodov migrantov po posameznih migrantskih poteh, njihovi narodnosti, deležu prosilcev za azil, statističnega pregleda vseh prihodov migrantov v obravnavanem obdobju ter statistiko posameznih narodnosti migrantov glede na njihove največje deleže sprejema v posameznih državah članicah Evropske unije. V petem poglavju je predstavljena temeljna zakonodaja s področja migracijske politike v Evropski uniji ter njeni ukrepi kot odziv na izjemno povečanje imigracij v schengenskem območju. Predstavljene so težave, s katerimi se posamezne države članice soočajo pri prehajanju imigrantov na ali preko njihovega ozemlja, ter težave, s katerimi se srečujejo imigranti pri vstopu v Evropsko unijo, ter kako slednja rešuje težave pri nesrečah migrantov, ki se podajajo na nevarno pot preko Sredozemskega morja. Sledi šesto poglavje, ki je namenjeno varnostnemu vidiku vprašanja s področja imigracij, in sicer je predstavljen teoretični vidik varnosti, nato pa še notranja - nacionalna varnost posamezne države članice. V nadaljevanju sledi tudi obravnava vprašanja varnosti z vidika posameznega migranta, ki je na svoji poti podvržen mnogim nevarnostim, od nevarnosti, ki jih predstavljajo tihotapci z ljudmi, nevarnih potovanj, trgovine z ljudmi, pridržanjem na vstopnih točkah v Evropski uniji, pomanjkanjem hrane in medicinske oskrbe, popolne odvisnosti od humanitarne pomoči itd. V zaključnem delu sledi preverjanje hipotez ter sklepna ugotovitev magistrskega dela, ki se osredotoča predvsem na analizo odziva Evropske unije pri obravnavi imigrantov ter raziskavo varnostnega vidika obravnavane tematike.
Keywords: imigracija, migracije, varnost, migracijske poti, varnostna politika, zunanja politika, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 22.08.2017; Views: 11770; Downloads: 283
Full text (4,10 MB)

Abstract: Slovenija si je v vseh resolucijah, ki zadevajo znanost, zadala visoke cilje. Ali jih tudi dosega ali ne, pa se sprašujejo večinoma samo znanstveniki in zaposleni na znanstvenih institucijah in univerzah. Večine Slovencev znanost ne zanima, jemljejo jo kot oddaljen, odvečen in nepotreben element, nemalokrat kot breme v proračunu, kot dejavnost, ki jo je treba financirati, vendar od nje ni pričakovati kakšnega povratnega finančnega učinka. Znanstveniki pa večinoma ugotavljajo, da vlaganja v slovensko znanost zaostajajo za razvitimi državami in da se razmere za raziskovalno delo in raziskave kljub visokoletečim resolucijam ne izboljšujejo. Slovenski znanstveniki tako preveč časa, ki bi ga lahko kreativno uporabili za ustvarjanje presežkov, izmenjavo znanja s kolegi po svetu in sodelovanje z gospodarstvom, porabijo za reševanje vsakodnevnih eksistenčnih problemov, zaradi česar je njihovo znanje vse premalo uporabljeno v praksi. Finska je v Evropi vodilna med gospodarsko in družbeno izrazito odprtimi državami, na prodročju inovacij je že leta na prvem mestu. S svojo odprtostjo lahko na eni strani izkorišča evropski in globalni trg za vse bolj omejeno prodajo lastnih izdelkov in storitev, na drugi strani pa potenciale globalnega trga vse bolj vključuje v svoj razvoj. Na osnovi povsem praktične primerjave normativov in rezultatov, usmeritev in želja sem razložila, česa v slovenski znanosti še nismo storili, da bi se s svojimi rezultati na področju inovacij bolj približali vodilni državi v Evropi, torej Finski. Dejstvo je, da je Finska v zadnjih letih odprla dvanajst tisoč visoko kakovostnih delovnih mest in sklenila več tisoč poslov. Iz Slovenije pa je v tem času odšlo vsaj 400 mladih doktorjev znanosti. Izkušnje učinkovite Finske inovacijske politike so lahko dobra osnova za izvedbo popravkov na področju zakonodaje in financiranja inovacijske dejavnosti v slovenskem okolju.
Keywords: inovacijska politika, nacionalni inovacijski sistem, raziskave, razvojna politika, razvojna strategija, Obzorje 2020, Slovenija, Finska, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 4067; Downloads: 180
Full text (935,78 KB)