1321. Pomen vaj za propriocepcijo po operaciji sprednje križne veziEva Dukarić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poškodba sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL) spada med najpogostejše športne poškodbe. Najpogosteje se pojavi pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri gibanja, skoke in doskoke. Povzroči lahko bolečino, oteklino, mišično oslabelost, nestabilnost v kolenu, spremenjen obseg gibanja ter spremenjeno mehaniko gibanja. Za diagnosticiranje poškodbe se uporabljajo testi kot so Lachmanov, Pivot – shift in sprednji predalčni test, za potrditev diagnoze pa se opravi magnetna resonanca. Zdravljenje poteka konzervativno ali operativno. Športniki se pogosto odločijo za operativno zdravljenje, ki vključuje odstranitev pretrganega ligamenta ter zamenjavo s kitnim presadkom. Po operaciji bolnik potrebuje rehabilitacijo, ki traja od 6 do 9 mesecv. Ta vključuje zmanjšanje otekline, bolečine, čimprejšno popolno ekstenzijo kolena, krepitev mišic ter izboljšanje mehanike gibanja in živčno – mišičnega nadzora. Izguba propriocepcije je ena izmed glavnih težav po rekonstrukciji ACL, zato je proprioceptivna vadba ključnega pomena, saj omogoča boljše rezultate ter zmanjša tveganje za ponovne poškodbe. Pomembna je za nadzor mišic, ohranjanje dinamične stabilnosti kolena ter za izboljšanje živčno – mišičnega nadzora. Z analizo člankov smo ugotovili, da je proprioceptivna vadba pomembna ne le za izboljšanje ravnotežja, ampak tudi za izboljšanje mišične moči, kinematike gibanja, funkcije kolena, zaznavanja položaja sklepov in gibanja ter sklepnih kotov. Za uspešno zdravljenje je potrebna individualna in celostna obravnava pacienta, saj omogoča izboljšanje bolnikovega stanja ter čimprejšno vrnitev na stopnjo aktivnosti kot je bila pred poškodbo.
Keywords: Sprednja križna vez, rehabilitacija, propriocepcija, fizioterapija
Published in ReVIS: 02.07.2024; Views: 859; Downloads: 34
 Full text (2,47 MB) |
1322. |
1323. Stavbe kulturne dediščine v okviru politik za energetsko prenovo stavb : doktorska disertacijaMiha Tomšič, 2024, doctoral dissertation Abstract: Stavbe kulturne dediščine so pričevalke družbenih, gospodarskih, kulturnih in tehničnih okoliščin, v katerih so nastale. So nosilke zgodovinskega spomina, a tudi bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje generacije. To lahko dosežemo z njihovim premišljenim in nadzorovanim prilagajanjem sodobnim bivanjskim potrebam in povečanjem odpornosti na podnebne spremembe in druge izzive. V disertaciji prikazujem, da je energetska prenova, usklajena s kulturnovarstvenimi zahtevami, legitimen, logičen in strokovno ustrezen korak v omenjeno smer, ki z izboljšanjem bivalnega ugodja in znižanjem obratovalnih stroškov prispeva tudi k pozitivnemu odnosu lastnikov in uporabnikov do stavbe. Vlogo energetske prenove kot elementa celostnega ohranjanja stavb kulturne dediščine med drugim utemeljujem z rezultati analize širokega nabora mednarodnih, evropskih in nacionalnih aktov in predpisov s področja varstva okolja, učinkovite rabe energije in varstva kulturne dediščine ter opredelitve njihovih stičnih točk in sinergij. Temu pridružujem identificirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti energetske prenove ter ugotovitve stališč in odnosa konservatorske stroke do nje kot podlago za opredelitev izhodišč za nadaljnje multidisciplinarno delo na področju prenove in oživljanja stavb kulturne dediščine. Na praktičnih primerih utemeljujem uspešnost in koristnost celovitega pristopa k projektom prenove in raziskujem povezane energijske in stroškovne parametre ter možnosti oblikovanja novih finančnih mehanizmov. Predstavljam tudi zasnovo novih meril za vrednotenje celovite prenove stavb kulturne dediščine z osrednjim poudarkom na upoštevanju mednarodnih in nacionalnih načel in pravil ravnanja z dediščino oz. kulture kot četrtega stebra trajnostnosti.
Keywords: varstvo kulturne dediščine, stavbe kulturne dediščine, celostno ohranjanje, trajnostnost, energetska prenova, podnebne politike
Published in ReVIS: 02.07.2024; Views: 906; Downloads: 20
Full text (7,88 MB) |
1324. Predstavitev in analiza dogovorov o brexitu : magistrsko deloGašper Jarkovič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Keywords: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Published in ReVIS: 01.07.2024; Views: 810; Downloads: 30
Full text (1,39 MB) |
1325. |
1326. OBREMENJUJOČE IZKUŠNJE IZ OTROŠTVA DVEH GENERACIJJasna Jagodič Miklavc, 2024, not set Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo obremenjujoče izkušnje iz otroštva dveh generacij in povezanost le-teh s travmo. S pregledom strokovne literature s tega področja želimo predstaviti še širši razpon povezave teh obremenjujočih izkušenj v povezavi s stili navezanosti ter medosebnimi odnosi. Predstavimo, kaj obremenjujoče izkušnje iz otroštva sploh so, kaj lahko povzročijo in kakšen lahko imajo vpliv na posameznikovo življenje oziroma kakšne so lahko posledice tega vpliva v kasnejših obdobjih v življenju.
Preko kvalitativne raziskave in analize smo pridobili rezultate, ki v empiričnem delu naloge potrjujejo izsledke teoretičnih izhodišč, in sicer, da gre pri intervjuvancih z obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva za medgeneracijski prenos teh izkušenj. Prav tako se je pokazalo, da udeleženci intervjuja obremenjujoče izkušnje iz otroštva razumejo kot travmatično izkušnjo. Glede soočanja z obremenjujočimi izkušnjami in njihovimi posledicami v odrasli dobi pa smo ugotovili, da večina udeležencev ne zaupa v strokovne službe in raje kot strategije za (samo)pomoč začne delati na sebi v smislu branja knjig, obiskovanja delavnic in alternativne medicine.
Z diplomsko nalogo želimo osvetliti problem medgeneracijskega prenosa obremenjujočih izkušenj, saj ima tako na posameznike kot na celotno družbo negativen vpliv, prav tako pa želimo spodbuditi posameznike s tovrstnimi izkušnjami, da se odločijo za pravočasno iskanje primernih oblik pomoči. Namreč, vsi udeleženci intervjuja imajo zavedanje, da so se te izkušnje na njih medgeneracijsko prenesle, vsi imajo željo ta prenos zaključiti in ga ne želijo predati naprej naslednjim rodovom.
Keywords: Obremenjujoče izkušnje, travma, otroštvo, medgeneracijski prenos, epigenetika.
Published in ReVIS: 28.06.2024; Views: 792; Downloads: 20
Full text (1,19 MB) |
1327. |
1328. |
1329. |
1330. ČUJEČNOST KOT OBLIKA POMOČI PRI SOOČANJU Z NEPLODNOSTJONatalija Bujadilo Kožuh, 2024, not set Abstract: Tema diplomske naloge, Čuječnost kot oblika pomoči pri soočanju z neplodnostjo, je izbrana na podlagi lastne izkušnje in dela na osebni rasti.
Namen diplomske naloge je ugotoviti ali čuječnostna vadba pomaga pri zmanjševanju psihičnega stresa pri soočanju z neplodnostjo. Vadba čuječnosti naj bi omogočala, da se udeleženke, ki v raziskavi sodelujejo, lahko soočijo in sprejmejo svoje misli, čustva in spremljajoča občutja ter tako zmanjšajo psihološki stres.
Na začetku diplomske naloge predstavimo teorijo neplodnosti, poudarek je predvsem na fazah soočanja z neplodnostjo, kako se par na neplodnost odziva ter skozi katera zdravljenja je treba iti. Dotaknili smo se tudi stigme neplodnosti in odkrivali kako lajšati stres. V osrednjem delu raziskujemo čuječnost, predstavljen je MBSR-program (angl. Mindfulness-Based Stress Reduction), pišemo o temeljnih značilnostih čuječnosti, predstavimo tehnike, vaje ter elemente vadbe čuječnosti, poglavje pa zaključimo z vprašanjem zakaj je čuječnost pomembna in koristna.
Nadalje raziskujemo kako sta neplodnost in čuječnost prepleteni, kar bo razvidno kasneje tudi iz rezultatov diplomske naloge. V tem poglavju predstavljamo preplet čuječnosti in soočanja z neplodnostjo pri nas in v tujini.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne metode raziskave zastavili cilje in opisali, katera raziskovalna vprašanja smo si postavili v nalogi. Predstavimo analizo zbranih podatkov in zaključimo s strukturo programa, ki smo ga izvedli za potrebe raziskave.
Med raziskavo smo prišli do ugotovitev, s katerimi udeleženke poročajo, da jim izvajanje čuječnosti pomaga pri zmanjševanju stresa in zato tudi pripomore k lažjemu soočanju z neplodnostjo.
Keywords: neplodnost, odziv, faze, čuječnost, MBSR-program, tehnike, vaje
Published in ReVIS: 27.06.2024; Views: 823; Downloads: 21
Full text (1,28 MB) |
