21. Ustavnost Turčije : diplomsko deloLea Gašparin Kavčič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zametki turške ustavnosti segajo že v obdobje Otomanskega cesarstva, ko je bila sprejeta prva ustava leta 1876. V obdobju turške republike so bile sprejete še štiri ustave. V skoraj stoletnem obdobju je država doživela več vojaških posredovanj. Od prvega vojaškega posredovanja leta 1961 je bilo turško politično življenje pod vplivom doktrine o nacionalni varnosti. Omenjeni vpliv je postal še izrazitejši po državnem udaru leta 1980, ki je privedel do priprave ustave, usmerjene v državo. Trenutno veljavna ustava iz leta 1982 je bila že večkrat spremenjena. Njene spremembe skozi leta temeljijo na turški družbeni in politični resničnosti, druge pa so bile pogojene z zahtevami Evropske unije. S pritiski na civilno družbo in medije, ki so se zoperstavljali Erdoganovemu slogu vladanja in vse občutnejšemu odmikanju sekularne Turčije od svoje prvotne ustavne ureditve, se je dogajala vse močnejša erozija človekovih pravic. Čeprav turška ustava razlikuje med individualnimi, socialnimi in ekonomskimi ter političnimi pravicami, so z ustavno pritožbo varovane le pravice, ki so urejene v EKČP. Izrazito poslabšanje na področju varstva pravic sta povzročila neuspeli državni udar leta 2016 in razglasitev izrednega stanja. V času izrednih razmer so bili sprejeti ukrepi, ki so imeli nesorazmerne in dolgotrajno negativne posledice za državljane in varstvo njihovih pravic. ESČP je izdalo številne obsodilne sodbe v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in svoboščin. V duhu izrednih razmer je bila tudi sprememba ustave, ki je med drugim prinesla transformacijo turškega parlamentarnega sistema v predsedniški z obsežnejšimi pooblastili, kot velja za ostale države s predsedniškim sistemom.
Keywords: ustava, ustavni amandmaji, ustavno sodišče, ustavna pritožba, Turčija
Published in ReVIS: 01.12.2020; Views: 1584; Downloads: 162
 Full text (897,17 KB) |
22. Pojem nepisane ustave : magistrsko deloNina Fridl, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljen pojem nepisane ustave. Tako pisana kot nepisana ustava služita kot ključni varovalki človekovih pravic. S formalnega vidika je ustava najvišji pravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi ostali pravni akti (zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni pravni akti). Večina ustav je kodificiranih, lahko pa so tvorjene iz različnih posamičnih aktov, ki so nastali na podlagi običajev in precedensov in bili v pisno obliko pretvorjeni kasneje, znotraj pomembnejših sodnih odločitev, odločb oz. statutov. Nepisane ustave so se pojavile relativno zgodaj, ko so ljudje bodisi ustno bodisi preko preprostih zapisov ohranjali temeljna pravila, ki so predstavljala okvir za lažjo vzpostavitev reda znotraj posamične družbe. Nenapisana ustava plemena Irokezov po mnenju mnogih strokovnjakov predstavlja temeljno osnovo za izgradnjo današnjega močnega konstitucionalnega sistema Združenih držav Amerike. Izhajajoč iz Magne Charte Libertatum so tudi Britanci postavili trdne temelje za eno najobsežnejših nekodificiranih ustav. Prednost gibkih ustav je v njihovi prilagodljivosti, kar botruje dejstvu, da imajo ustavni sistemi močno zgodovinsko zaledje, ki je narekovalo njihovo obliko in sam obstoj. Z razvojem sodne prakse, ki je močno zaznamovala razvoj ostalih, pozneje razvitih ustavnih sistemov, je nepisana ustava predstavljala zibelko mnogim sodobnim demokratičnim institucijam. S precedenčnimi primeri in močnim teoretičnim zaledjem in tolmačenjem pomen pisane ustave marsikje prednjači pred togo pisano ureditvijo, saj zapolnjuje veliko pravnih praznin. V magistrskem delu želimo raziskati, ali nepisana ustava predstavlja poglavitno oviro pri varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Keywords: nepisana ustava, Magna Charta Libertatum, ustavno pravo, irokeška ustava, sodna praksa, Ustava Združenih držav Amerike
Published in ReVIS: 29.07.2020; Views: 2024; Downloads: 188
Full text (1,49 MB) |
23. Impeachment v teoriji in praksi : diplomsko deloŽanet Silič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Impeachment ali zanj uveljavljen izraz ustavna obtožba je ustavni institut, izvirajoč iz srednjeveške Anglije, ki omogoča postopek obtožbe državnih funkcionarjev ob kršitvi ustave in zakonov ter s tem omogoči odstranitev neprimernega kandidata iz svoje visoke in odgovorne državne funkcije. V diplomski nalogi je za širše razumevanje instituta na začetku opisan pojem pravne države, demokracije in delitve oblasti, iz katerih posredno in nujno povezano izhaja impeachment. V nadaljevanju je opisan zgodovinski pregled izvora instituta, njegova vključitev v svetovne ustave ter njihove primerjave, saj se ustavne ureditve instituta med seboj razlikujejo. Te razlike so najbolj opazne v odgovornih subjektih, pristojnih organih za ugotavljanje odgovornosti, postopku in sankcijah, ki obtožene doletijo. Končno poglavje je osredotočeno na primere predsedniških obtožb, ki dajejo odgovor podani hipotezi. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo zaradi vsebinskega izhajanja iz izbrane strokovne literature, zgodovinsko in primerjalno metodo pri primerjanju državnih ustavnih ureditev. Želimo prikazati posebnost in tudi pomembnost zasenčenega instituta, ki s svojim obstojem pripomore k ohranjanju ravnovesja oblasti in ohranjanju pravne in demokratične države. S podano hipotezo pa smo želeli predstaviti vidik ranljivosti in lahke zlorabe instituta, saj je ta nemalokrat izrabljen kot orodje političnih strank v želji po oblasti in odstranitvi tekmecev. Z diplomsko nalogo želimo izpostaviti pomembnost tega posebnega in starodavnega instituta in opozoriti na izkoriščanja ob njegovi uporabi ter spodbuditi nadaljnje raziskave, saj je področje instituta posebno v državah poznih demokracij še neraziskano.
Keywords: ustava, pravna država, sistem zavor in ravnovesij, politično orodje, ustavna obtožba
Published in ReVIS: 29.07.2020; Views: 1716; Downloads: 124
Full text (371,26 KB) |
24. |
25. Nastajanje 3.A člena Ustave Republike Slovenije v primerjalnopravni perspektivi : diplomsko deloAndrej Cemič, 2013, undergraduate thesis Keywords: 3.A člen Ustave RS, abstraktni pristop, Evropska unija, evropski člen, konkretni pristop, primarnost, suverenost, ustava
Published in ReVIS: 12.06.2019; Views: 2910; Downloads: 180
Full text (639,76 KB) |
26. |
27. |
28. Pravica do zasebnosti delavcev na področju delovnih razmerij : diplomsko deloPetra Kleindienst, 2011, undergraduate thesis Keywords: pravica do zasebnosti, zasebnost, delovno razmerje, delavec, delodajalec, osebni podatki, kršitev pravic, ustava
Published in ReVIS: 27.05.2019; Views: 2223; Downloads: 125
Full text (1,38 MB) |
29. Evropska unija kot federalna tvorba : diplomsko deloNina Bavčar, 2012, undergraduate thesis Keywords: Evropska unija, federalizem, federacija, federalna unija, ustava, sodišče EU, integracija, temeljna načela EU
Published in ReVIS: 27.05.2019; Views: 2385; Downloads: 122
Full text (400,35 KB) |
30. Ustavna zgodovina Rusije : diplomsko deloAljaž Ferjančič, 2013, undergraduate thesis Keywords: ruska ustavna zgodovina, Rusko cesarstvo, ruska ustava 1906, Vlada Ruske federacije, lokalna samouprava, spreminjanje ustave, preobrat v sodstvu Ruske federacije, teorija in praksa
Published in ReVIS: 21.05.2019; Views: 2599; Downloads: 146
Full text (824,29 KB) |
