Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Dolgoročen cilj davčne politike je, da bi zavezanci poravnali svoje davčne obveznosti prostovoljno in v partnerskem odnosu z državo. Neizpolnjevanje davčnih obveznosti se odraža v skrčenem obsegu javnih storitev, zato je izredno pomembno z ozaveščanjem o širšem pomenu davkov pričeti že v osnovni šoli. Siva ekonomija se je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) razplamtela skoraj do mere, da je postala družbeno dopustna. K temu je pripomogla nizka raven davčne kulture in davčne morale, ki prek povpraševanja potrošnikov po dobrinah sive ekonomije deluje kot katalizator sive ekonomije. Pri sivi ekonomiji potekajo transakcije v gotovini, saj ta ne pušča nikakršnih sledi. Anonimnost gotovinskega poslovanja in uporaba posebej prirejenih registrskih blagajn sta vrsto let predstavljali ključen problem v boju proti davčnim utajam na področju gotovinskega poslovanja. Davčna uprava RS je v postopkih nadzora ugotavljala, da so nekateri zavezanci iz svojih evidenc izbrisali celo do 80 % obdavčljivega prometa. S podobno problematiko so se soočali tudi na Hrvaškem, kjer so leta 2013 s postopkom fiskalizacije uvedli davčne blagajne, ki zaradi finančnih učinkov predstavljajo zgodbo o uspehu. Navedeno je pripomoglo k temu, da so pobude Finančne uprave RS za sistemsko ureditev gotovinskega poslovanja z uvedbo davčnih blagajn naletele na plodna tla s sprejemom Zakona o davčnem potrjevanju računov. Davčno potrjevanje računov tvori sistem, kjer so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom davčnega organa, ki z verifikacijo in hranjenjem podatkov o izdanih računih omogoča pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa.
Keywords: javne finance, siva ekonomija, davčne blagajne, davčne utaje, davčna kultura, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3414; Downloads: 198
Full text (2,28 MB)

Abstract: Siva ekonomija je pojav, ki ni nov in ga najdemo v vseh državah. Pomeni pa neregistrirano ali napačno prijavljeno proizvodnjo, neprijavljene zaposlene in neprijavljene dohodke, ki zato tudi niso obdavčeni. Pojav sive ekonomije močno vpliva na več služb v državi: na javne finance, na trg delovne sile, na višino in distribucijo dohodkov. Nadzor nad sivo ekonomijo izvaja FURS. FURS je zavezana k učinkovitemu delovanju in zaščiti vseh državljanov ter zaščiti najširšega družbenega interesa v Slovenji in EU pri pobiranju davkov, carin in pristojbin. Eden izmed ukrepov proti sivi ekonomiji je uvedba davčnih blagajn. Davčne blagajne so obvezne za vse gospodarske družbe, ki so zavezane za vodenje poslovnih knjig in evidenc, izdajanje računov za dobavo blaga oziroma storitev ter imajo plačilo dobave blaga oziroma storitev z gotovino. Davčne blagajne delujejo po načelu, da preden dobi stranka račun v roke, so podatki z računa že na FURS.
Keywords: siva ekonomija, FURS, davčne blagajne
Published in ReVIS: 10.08.2017; Views: 3211; Downloads: 191
Full text (1,03 MB)