1. Vpliv dednopravnih pogodb na vrednost zapuščine : diplomsko deloAlja Kočevar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Na obseg zapuščine pomembno vplivajo nekatere pogodbe, ki jih posameznik sklepa za čas življenja. Pogodbe, s katerimi se posameznik zavezuje glede premoženja za primer smrti ali pogodbe, pri katerih kdo razpolaga s pričakovano dediščino, so po našem pravu neveljavne. Izjema je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se lahko sklepa med posameznikom in njegovimi potomci ali zakoncem. Posameznik pa za čas življenja lahko razpolaga s trenutnim premoženjem. Pomembne pogodbe, ki imajo pri tem vpliv na zapuščino, so izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Vse pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izročilna pogodba je lahko odplačna ali neodplačna, odplačnost pa ni bistvena sestavina. Sklepa se lahko samo med izročiteljem in njegovimi potomci, pri tem pa je lahko upoštevan tudi zakonec izročitelja. Za veljavno sklenitev so obvezne stranke pogodbe potomci izročitelja, ki morajo podati soglasje. S soglasjem potomcev izročeno premoženje ni del zapuščine, potomci pa po podanem soglasju ne morejo več uveljavljati zahtevkov, vezanih na pogodbeno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni pogodbi, zato za veljavno sklenitev niso zahtevana soglasja ali sorodstveno razmerje pogodbenikov. Bistveni element teh dveh pogodb je poleg odplačnosti aleatornost, tj. tveganost in nedoločljivost prevzetih obveznosti. V kolikor sta elementa izpolnjena, ob smrti zapustnika pogodbeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino.
Keywords: dedovanje, zapuščina, dednopravne pogodbe, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, razpolaganje s premoženjem
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 142; Downloads: 3
 Full text (409,09 KB) |
2. Oporoka in oporočna sposobnost v Republiki Sloveniji – sodobni izzivi in dileme : magistrsko deloFadil Trožić, 2022, master's thesis Abstract: Oporoka (lat. testamentum) velja kot strogo oblikovan, preklicen enostranski pravni posel, na podlagi katerega oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Sama oporoka je lahko napisana v obliki oporoke, kar pripada oporočnemu dedovanju. V primeru neobstoja oporoke ali njene neveljavnosti velja dedovanje po zakonu. Poznamo več vrst oporok, in sicer lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno oporoko, notarsko oporoko in ustno oporoko. Po pripravi oporoke je oporočitelj dolžan poskrbeti tudi za njeno hrambo. Če oporoke ni ali se po smrti zapustnika ne najde, sledi dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči dedujejo po dednih redih, dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. Oporočna sposobnost je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič. Ob izključitvi iz oporoke postanejo zakoniti dediči nujni dediči, ki jim pripada ½ deleža, ki bi jim pripadal, če bi dedovali po zakonu, npr. če bi dedič dedoval 1/3, deduje kot nujni dedič 1/6 (tj. ½ od 1/3).
Keywords: oporoka, dedovanje po zakonu, oporočno dedovanje, nujni dedič, oporočna sposobnost, sodedič, hramba oporoke, oblike oporoke
Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 671; Downloads: 61
Full text (666,21 KB) |
3. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravica : magistrsko deloPetra Mikić, 2022, master's thesis Abstract: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Keywords: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 753; Downloads: 108
Full text (909,74 KB) |
4. Kršitev ustavne pravice do dedovanja : študija primeraMojca Kovačič, 2021, master's thesis Abstract: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Keywords: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Published in ReVIS: 09.09.2022; Views: 811; Downloads: 50
Full text (886,25 KB) |
5. Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove : magistrsko deloBarbara Krajnc, 2021, master's thesis Abstract: Čas, v katerem živimo, je prinesel veliko sprememb in nekatere od teh sprememb so imele za posledico tudi bistveno poslabšanje premoženjskega stanja prebivalcev, krize, ki so se pojavljale, pa so imele za posledico, da upniki svojih obveznosti zaradi bistvenih sprememb, ki so nastopile po prevzemu obveznosti, niso več mogli izpolnjevati. Neizpolnjevanje obveznosti pa je imelo za posledico nastanek dolgov. Neporavnane obveznosti dolžnikov se odraža tudi v zapuščinskih postopkih. Postavljala se vprašanje zadolženosti ali celo prezadolženosti zapustnika, kar vse vpliva po eni strani na obseg zapuščine, po drugi strani pa na odgovornost dedičev, ki imajo v zapuščinskem postopku različen položaj. Prav situacije, ki nastanejo v zapuščinskih postopkih zaradi uveljavljanja zahtevkov upnikov v pravdnih postopkih, zato ker zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku spornih vprašanj ne more rešiti samo, kar ima za posledico prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo. Ne nazadnje se tudi v izvršilnih postopkih odpira vrsta vprašanj, kar je razlog, da magistrska naloga obravnava odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Odgovornost dedičev za dolgove zapustnika ureja ZD, ki pa ni urejal pravnega položaja enakopravne obravnave upnikov zapustnika v primeru prezadolženosti. Pravni položaj upnikov v primeru prezadolženosti ureja ZFPPIPP, ki je uvedel institut stečaja zapuščine. Magistrska naloga ne obravnava ureditve po ZFPPIPP, odgovarja na vprašanja odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove v delu, kot je to urejeno v ZD v povezavi z OZ in ZIZ, ki ga sodišče v postopkih izterjave dolgov upnikov iz premoženja zapustnika uporablja, hkrati pa odpira tudi vprašanja. Zadolženost zapustnika obravnava sodna praksa v samem zapuščinskem postopku, kjer lahko upniki prijavljajo svoje terjatve, na strani dedičev pa je, da jih priznajo ali ne, kar ne povzroča posebnih dilem. Problemi pa se odpirajo pri odgovoru na vprašanje glede višine vrednosti podedovanega premoženja in odgovornosti dedičev in ne nazadnje tudi odgovornost dedičev do upnika, ki je zahteval izločitev zapustnikovega premoženja iz zapuščine.
Keywords: dedovanje, zapuščina, odgovornost, dediča, dolgovi zapustnika, ločitev zapuščine
Published in ReVIS: 28.01.2022; Views: 1109; Downloads: 81
Full text (560,89 KB) |
6. |
7. Dedovanje posebnega premoženja zakoncev : diplomsko deloAleš Kök, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava dedovanje posebnega premoženja zakoncev. To področje urejata družinsko pravo in dedno pravo; pravico do dedovanja (in zasebne lastnine) pa omenja tudi Ustava RS. Slovenski pravni red izenačuje pravni položaj zakoncev z zunajzakonskimi partnerji in istospolnimi partnerji iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze. S primerjalno metodo raziskovanja je avtor ugotovil, da nekateri pravni redi njihov pravni položaj urejajo tudi drugače. Premoženje zakoncev se po DZ deli na skupno in posebno premoženje (zakoniti premoženjski režim), razen če zakonca svoja premoženjska razmerja uredita drugače z ženitno pogodbo (pogodbeni premoženjski režim), ki jo je uveljavil ravno DZ leta 2017. V primerjalnem pravu poznamo več različnih premoženjskih režimov. Dedni delež zakonca je najprej odvisen od tega, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne. Zatem pa tudi od tega, ali deduje v prvem ali drugem dednem redu in koliko potomcev ali prednikov je zapustil zapustnik. V prvem dednem redu deduje poleg zapustnikovih potomcev po enakih delih, v drugem dednem redu pa poleg zapustnikovih prednikov polovico zapuščine. Zakonec nima dedne pravice, če pride še pred zapustnikovo smrtjo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti. Sodna praksa si ni enotna glede vprašanja, ali ima v takšnem primeru dedno pravico morebitni zapustnikov zunajzakonski partner, čeprav ZD določa, da se takšno razmerje ne šteje kot zunajzakonska skupnost, saj je odsotnost sklenjene zakonske zveze eden od pogojev za veljavnost zunajzakonske skupnostiThis thesis deals with the inheritance of the spouses' separate property. These matters concern family law and law of succession. The inheritance rights (as well as the right to private property) are also mentioned in the Constitution of the Republic of Slovenia. The Slovenian legal order equates the legal position of spouses with the legal position of non-marital partners and same-sex partners in registered and non-registered civil partnerships. Using the method of comparison, it was found that some legal orders manage their legal position differently. According to the family code, the spouses' property is divided into community property and separate property (legal matrimonial property regime), unless the spouses had managed their property relations differently by signing a marriage contract (contractual matrimonial property regime), which was enacted by the family law in 2017. Comparative law deals with several different property regimes. Firstly, the portion of the estate that the surviving spouse inherits depends on whether the deceased had written the will or not. It also depends on whether the surviving spouse inherits the property by the first or the second order of inheritance, as well as on how many descendants or ancestors the deceased had. The first order constitutes that the decedent's children and the spouse inherit in equal shares, and the second order of inheritance constitutes that the spouse inherits a half of the estate, while the decedent's ancestors inherit the other half. The surviving spouse does not have the right to inherit if legal separation had taken place prior to the decedent's death. In this instance, the case law is not consistent on the question of whether a potential decedent's non-marital partner has the right to inherit or not, even though family law stipulates that this kind of relationship is not considered a consensual union, as not being married is one of the conditions for the validity of a consensual union
Keywords: zakonska zveza, premoženje, dedovanje, oporoka, ženitna pogodba
Published in ReVIS: 19.07.2021; Views: 1663; Downloads: 148
Full text (594,90 KB) |
8. Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes : diplomsko deloJaka Sočič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Avtorsko pravo je relativno mlada pravna panoga, kljub temu da lahko, v primerjavi z drugimi pravnimi panogami, njegove zametke zasledimo tudi v precej oddaljeni preteklosti. Namen avtorskega prava je varovanje avtorja, fizične osebe, ki je ustvarila neko avtorsko delo. Njegov temelj je ustvarjalni akt, na podlagi katerega avtorju pripada avtorska pravica po sami naravi. Diplomsko delo z naslovom Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes je raziskava avtorske zakonodaje, ki se je na slovenskem ozemlju s časom spreminjala. V diplomskem delu so med seboj primerjani zakoni, ki so veljali od konca 19. stoletja pa vse do leta 1995, ko je bil sprejet Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer na področju trajanja in dedovanja avtorskih pravic, razvoja avtorskega dela, avtorske pogodbe in avtorskega dela iz delovnega razmerja. Glede na obravnavano temo diplomsko delo temelji na sistematičnem iskanju in preučevanju domače in tuje literature, navezujoče se na področja, ki so bila preučevana. Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda raziskovalnega dela, in sicer na podlagi knjig, internetnih virov in člankov, ki se navezujejo na obravnavano temo. V diplomskem delu je, v povezavi s sistematično, uporabljena tudi metoda zgodovinske razlage in na podlagi tega opisan razvoj avtorskega prava ter vpliv sodobnega časa in tehnologije na avtorsko pravico.
Keywords: avtorsko pravo, avtorske pravice, avtorske pogodbe, avtorsko delo, dedovanje avtorskih pravic
Published in ReVIS: 12.02.2021; Views: 1595; Downloads: 129
Full text (795,89 KB) |
9. Oporoka in nujni delež : diplomsko deloMilana Domazet, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano področje dednega prava, ki je kompleksna in dinamična kategorija prava. Ker se s postopkom dedovanja sreča vsak posameznik prej ali slej, bodisi kot zapustnik bodisi kot dedič, bi bilo smiselno, da se seznani z vsaj osnovnimi pojmi, da bi mu to obsežno pravno področje postalo malo bolj razumljivo. Slovensko dedno pravo priznava dva pravna temelja, na podlagi katerih se lahko izvede dedovanje, to sta oporoka in zakon. V primerih, ko zapustnik nima specifičnih želja in zahtevkov glede ustvarjenega premoženja, ni potrebe, da prehod zapuščine posebej ureja. V takem primeru bodo dediči namreč dedovali na podlagi zakona. Ko pa želi zapustnik razpolagati s svojim premoženjem tudi za čas po smrti in želi premoženjska razmerja urediti drugače, kot to veleva zakon, ima na voljo oporoko. Načelo svobodnega testiranja je eno od temeljnih načel dednega prava. Če zapustnik z ustvarjenim premoženjem oporočno razpolaga, ima tak način dedovanja vedno prednost pred zakonitim dedovanjem. Zakon o dedovanju nudi oporočitelju, da glede na osebne preference izbira med različnimi oblikami oporok, ki pa morajo biti sestavljene v skladu s pogoji, ki jih zakon navaja za vsako obliko posebej. Zakonodajalec je z institutom nujnega deleža omejil zapustnikovo pravico svobodnega oporočnega razpolaganja ter razpolaganj inter vivos. Zapustnik mora del svojega premoženja, t. i. rezerviran del, nameniti svojim najbližjim sorodnikom. Lahko pa iz razlogov, ki so taksativno navedeni v Zakonu o dedovanju, zapustnik nujnemu dediču pravico do nujnega deleža zmanjša ali celo odvzame.
Keywords: dedno pravo, nujni delež, dedovanje, oporoka, nujni dediči
Published in ReVIS: 11.01.2021; Views: 1751; Downloads: 153
Full text (499,79 KB) |
10. |
