Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Večina današnjih zahodnih družb se ponaša z demokratičnim sistemom, v katerem politiki poslušajo ljudi in v katerem se ljudje odločajo z volitvami. S teoretičnim pogledom demokracije in njenih oblik ugotovimo, da gre vendarle za pojem idealnega tipa. Demokracijo v kompleksni družbi lahko opredelimo kot politični sistem, ki zagotavlja redne ustavne možnosti za zamenjavo nosilcev političnih funkcij, in kot družbene mehanizme, ki omogočajo, da največji del prebivalstva vpliva na ključne odločitve z izbiro med kandidati za politični položaj. Da bi največjemu delu prebivalstva omogočili izvrševanje njihove volilne pravice je potrebno, poleg tradicionalnega glasovanja na volišču, volivcem omogočiti glasovanje tudi na drug način. Eden izmed drugih načinov glasovanja je tudi glasovanje po pošti. Raziskovalne metode, ki so bile uporabljene v magistrskem delu: analiza gradiv, s katero so pregledana diplomska, magistrska in doktorska dela na temo glasovanja. Za raziskovanje se je uporabila tudi metoda družboslovnega raziskovanja. Z metodo deskripcije in razlagalno metodo so opisana in razložena dejstva, procesi in pojavi, ki se nanašajo na glasovanje po pošti. Kot raziskovalna metoda je uporabljena zgodovinska metoda. Normativna metoda je analizirala zakone s področja volitev. Primerjalno metodo se je uporabilo pri pregledu in primerjanju slovenske volilne zakonodaje z volilno zakonodajo v drugih izbranih državah. Z metodo sinteze pa so povezane ugotovitve
Keywords: demokracija, volitve, volivec, drug način glasovanja, volilni organi
Published in ReVIS: 01.07.2022; Views: 686; Downloads: 63
Full text (1,30 MB)

Abstract: Varstvo človekovih pravic se marsikomu zdi samoumevno in lo ič o a ta koncept pravic se v vzhodnem svetu, v konkretnem primeru v Indiji, obravnava nekoliko d u ače. Na podlagi kompilacije in sinteze bomo videli, da je bila Indija s sprejetjem Indijske ustave leta 1950 a laše a za sekularno in demok atič o d avo. Ko pomislimo na besedo demokracija, ne pomislimo samo na obliko vladavine, v kateri vlada ljudstvo, ampak velikokrat pomislimo na enakost pred zakoni, predvsem pa na človekove pravice oz. svobodo. Te besede so v Indiji velikokrat zavite v č i o, lahko bi rekli, da ljudje v določe ih trenutkih nanje kar pozabijo. e av Indijska ustava zajema poglavje, ki obravnava temeljne pravice, so te v določe ih primerih eu es iče e. Z deduktivno metodo bomo pokazali, da je razlogov za nastanek situacije, v kateri pride do k šitev in razhajanj več: raznolika kultura, a lič e verske usmerjenosti, evšči a olitič i vpliv in pomanjkanje izobrazbe. Posledice vsega tega so es oštova je in zloraba Indijske ustave. Induktivna metoda bo pokazala, da v Indiji le obstaja upanje, ki pravicam daje pomen in to ne le papirju, ampak tudi v praksi. Zasluga za upanje gre vrhovnemu sodišču ki na pobudo posameznikov, lastno pobudo in na pobudo javnosti oskuša ešiti nastalo situacijo.
Keywords: človekove in temeljne pravice, Indijska ustava, vrhovno sodišče, sekularizem, demokracija
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1011; Downloads: 86
Full text (862,78 KB)

Abstract: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer je Slovenija. V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih, predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi. Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Keywords: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1322; Downloads: 72
Full text (2,45 MB)

Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo lobiranje. Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na stranke, javnost in vlado; itd. Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi celotne družbe in uresničitev javnega interesa.
Keywords: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 912; Downloads: 65
Full text (728,35 KB)

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana tematika o demokraciji in človekovih pravicah v Islamski republiki Iran. Iran kot teokratična država z državno vero islam ima po določbah ustave vse zakone podrejene verskim zakonikom na temeljih islamskih načel. Metode, uporabljene med magistrskim delom, so bile družboslovno raziskovanje in primerjalna analiza. Uporabljena so bila tudi različna poročila mednarodnih organizacij o kršitvah človekovih pravic v Iranu. Skozi nalogo smo poskušali ugotoviti, ali je lahko Iran s svojim političnim sistemom demokratičen in kako zagotavlja varstvo človekovih pravic. Za razumevanje naloge je bilo pomembno, da je analizirana bogata zgodovine Irana in se tako pridobi razumevanje političnega razvoja. Zgodovinski razvoj ustave in analiza trenutno veljavne ustave nam omogoči pregled ustavnih pravic in spreminjanje le-teh v zadnjem stoletju. Ker je Iran teokratična država z islamsko vero, se je bilo treba seznaniti s pojmom islamske vrednote, božjimi zakoni, šeriatskim pravom. Na podlagi tega bomo lahko razumeli postopke sprejemanja zakonov, ki morajo temeljiti na omenjenih načelih. Spoznali smo lahko, da sta bogata zgodovina Irana in prisotnost vere islam močno vplivala na političen razvoj države, kot jo poznamo danes. Islamska vera ni samo verovanje v Boga, ampak narekuje verniku, kako se obnašati v vseh življenjskih situacijah. Globoka zakoreninjenost islamskih vrednot in prepletenost vere z vsakdanjim življenjem predstavljata za družbo velik izziv pri prilagajanju zahtevam sodobnega časa. To je trenutno največja bitka, ki jo bijejo Iranci med mladimi državljani, ki so željni sprememb, in starejšimi kleriki, ki se strogo upirajo kakršnim koli spremembam ali modernizaciji družbe.
Keywords: Islamska republika Iran, ustava, človekove pravice, islam, demokracija
Published in ReVIS: 18.02.2021; Views: 1430; Downloads: 169
Full text (1,64 MB)