Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Diplomsko delo podrobno opisuje institut posvojitve, ki ga uvrščamo na področje družinskega prava. Natančno opredeli postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji, ki je primerjan tudi s postopkom posvojitve na Hrvaškem, ki je prav tako članica Evropske unije. Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva in je zelo tesno povezana z družbenimi normami, moralo in osebnimi prepričanji o dobrem starševstvu, materinstvu in očetovstvu, ki se kažejo preko nacionalne in mednarodne zakonodaje. S pravnega vidika je posvojitev temeljni pravni institut družinskega prava, ki ga ureja Družinski zakonik, ter mednarodne pogodbe, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. S tega vidika je to posebna oblika varstva otrok, ki niso dopolnili osemnajst let ali nimajo staršev. Tako med posvojitelji in otroki nastane enako razmerje, kakršno je med biološkimi starši in njihovimi otroki. Podrobno so opredeljeni pogoji, ki so pomembni za postopek posvojitve v Sloveniji, kjer ima center za socialno delo ključno vlogo za ugotavljanje primernosti prijavitelja, o katerem se pripravi strokovno mnenje, ki se ga pred posvojitvijo preveri. Postopek za posvojitev po Družinskem zakoniku je sestavljen iz dveh faz. V zadnjih letih je prišlo do spremembe Družinskega zakonika, ki je prinesla novost, da je danes v Sloveniji posvojitev otrok omogočena istospolnim partnerjem, saj se po novem za zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko zvezo smatra življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. Ustavno sodišče je sprejelo dve novi odločbi, saj je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve diskriminira istospolne pare. Poleg teoretičnega dela je sestavni del tega diplomskega dela tudi intervju s pristojno osebo, ki je zaposlena na Centru za socialno delo Ljubljana. Tako je teoretični del povezan tudi s prakso.
Keywords: institut posvojitve, posvojitev, posvojenec, posvojitelj, Družinski zakonik, istospolni partnerji, center za socialno delo
Published in ReVIS: 19.02.2024; Views: 285; Downloads: 24
Full text (835,98 KB)

Abstract: V magistrskem delu bomo dali poudarek mediaciji, družinski mediaciji zgodovinskemu razvoju po svetu in začetkih pri nas ter spreminjanju ustrezne zakonodaje za uvedbo na naših sodiščih. Z alternativnim načinom reševanja sporov mislimo na različne postopke, pri katerih stranke, ki so v sporu, namesto s pomočjo sodišča poskušajo spor rešiti same, s pomočjo nevtralnega, posebej usposobljenega posrednika – mediatorja. Metode: Poleg standardnih virov smo si pri pisanju magistrskega dela pomagali s programi sodišč o mediaciji, statistiko sodišč o izvedenih mediacijah, z internimi gradivi sodišč in s celotno zakonodajo s tega področja (sekundarni podatki). Prvi del magistrskega je teoretični, drugi del pa raziskovalni. Uporabljene metode so: komparacija, deskripcija, sinteza, analiza in induktivno-deduktivna metoda. Rezultati: Pri vseh vrstah mediacije prevečkrat poudarjamo njeno zvezo z zmanjšanjem sodnih zaostankov, namesto da bi jo videli kot kvalitativni vidik, ki je njeno bistvo, to je sporazumna in mirna rešitev spora, ki je pravna vrednota. Pri družinskih mediacijah gre za sodnim in upravnim postopkom pridružen postopek alternativnega reševanja spora med zakonci, partnerji, kjer je treba le-te spodbuditi, da se glede medsebojnih osebnih stikov in prihodnjih odnosov, ki jih bodo morali imeti zaradi vzgoje, varstva in preživljanja otrok, ter zaradi delitve premoženja dogovorijo, saj bodo tako v prihodnosti lažje sodelovali, to pa bo najbolj koristilo otrokom, ki jih že sami razvezni postopki močno prizadenejo. Ugotovitve: Postopki, faze, načela mediacije so podprti z mednarodnimi konvencijami in priporočili, prav tako z nacionalno zakonodajo, za družinsko mediacijo pa je pomemben sprejem povsem nove zakonodaje, zapisane v Družinskem zakoniku, sprejetem leta 2017, in ustrezne dodatne zakonodaje za popolno implementacijo zakonika.
Keywords: mediacija, mediator, Družinski zakonik, družinska mediacija, sodišču pridružena mediacija
Published in ReVIS: 15.02.2022; Views: 847; Downloads: 64
Full text (1,35 MB)

Abstract: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Keywords: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Published in ReVIS: 09.02.2022; Views: 977; Downloads: 200
Full text (423,86 KB)

Abstract: V času epidemije je zaradi različnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni najbolj prizadeta dolžnost hitrega ukrepanja v postopkih, ki zadevajo otroka. Množično se pojavljajo težave z izvajanjem stikov staršev z otroki, ki so določeni v pravnomočni sodni odločbi, ko starši na primer preprečujejo sodno določene stike, tudi z bojaznijo ali izgovorom prenosa okužbe nevarnosti okužbe otroka. Kadar se stiki po sodni poravnavi ali sodbi ne izvajajo, kot je dogovorjeno oziroma določeno, je možno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa tudi, da so postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok nujni. Na Ministrstvu za pravosodje pri izvrševanju pravnomočnih sodnih odločb, ki urejajo stike otroka s tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo, apelirajo na starše, da so v svojih postopanjih razumni in odgovorni, da ne ogrožajo koristi svojih otrok iz takšnih in drugačnih razlogov. Če ni mogoče zagotavljati oziroma izvajati stikov zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa, predlagajo, da za zagotovitev stika, ki je namenjen ohranjanju odnosa z drugim staršem, uporabljajo tehnologijo. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je pri odločanju o stikih v teh težkih časih treba pretehtati, kaj je otroku najbolj v korist. Ključna je pripravljenost na prilagoditev in razumevanje nastale situacije ter izhajanje iz največje koristi otroka
Keywords: izvajanje stikov, omejitev stikov, epidemija covida-19, otrokova korist, Družinski zakonik
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1166; Downloads: 68
Full text (541,27 KB)

Abstract: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Keywords: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1063; Downloads: 63
Full text (1,71 MB)