11. Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene negeMateja Tkalčič, 2024, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja.
Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Keywords: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 115; Downloads: 0
 Full text (2,39 MB) |
12. Opolnomočenje zaposlenih v preprečevanju bolnišničnih okužbTatjana Dremelj, 2024, master's thesis Abstract: Izhodišča: Bolnišnične okužbe, so ene izmed okužb, ki se pripetijo med zdravstveno obravnavo bolnika in ponazarjajo najpogostejše komplikacije zdravljenja. Obvladovanje in zajezitev tovrstnih okužb mora biti smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Za omejitev okužb je nujno epidemiološko nadzorovanje nalezljivih okužb, saj pripomorejo k zgodnji prepoznavi okužb pri bolniku in takojšnje pravilno ukrepanje. Z izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko zmanjša in omeji tovrstne okužbe. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb je higiena rok. Vloga zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju okužb je izjemnega pomena, saj imajo pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen
obseg znanja imajo zaposleni v organizaciji s področja nalezljivih okužb.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja, na osnovi anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali na osnovi domače in tuje literature. Osnovna populacija vzorca predstavlja 106 oseb, vseh zaposlenih v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 71. Realizacija vzorca je v 66,98 %.
Rezultati: Ugotovili smo, da pri sodelujočih v raziskavi izobrazba med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v manjši meri vpliva na poznavanje področja obvladovanja in preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Rezultati kažejo, da vsi zaposleni poznajo pomen bolnišničnih okužb, točno definicijo bolnišničnih okužb pa pozna 72 % vprašanih. 95 % zaposlenih je mnenja, da z upoštevanjem pripravljenih navodil pripomorejo k omejitvi ter
preprečevanju širjenja infektivnih bolezni. 80 % vprašanih je mnenja, da je najpomembnejši ukrep za zajezitev nalezljivih okužb higiena rok. 73 % osebja meni, da znanja o okužbah, povezanih z zdravjem nima dovolj oz. si kar več kot polovico teh želi dodatnih znanj s tega področja.
Razprava: Pojavljanje novih okužb v zdravstvu, je ključni razlog, da je zdravstveno osebje vedno postavljeno novim izzivom. Ugotovili smo, da se osebje v analizirani ustanovi dokaj dobro zaveda in ima pozitivno stališče do izvajanja dejanj za izogib ter ustrezno zajezitev širjenja okužb. Pri poznavanju ukrepov za omejitev širjenje okužb je prišlo do manjših razlik med zdravstvenim osebjem. Vodstvo ustanove se mora zavedati, kako pomembno je graditi
kakovost dela zaposlenih z nudenjem dodatnih izobraževanj vsem zaposlenim in izvajanjem rednih nadzorov na področja preprečevanja kot tudi omejitve širjenja infektivnih okužb.
Keywords: bolnišnične okužbe, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, ukrepi
preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, opolnomočenje zaposlenih.
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 122; Downloads: 7
Full text (2,89 MB) |
13. Samooskrba pacienta - pomemben element obvladovanja sladkorne bolezniNejc Šmalc, 2024, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Porast sladkornih bolnikov postaja vse večji problem. Gre za kompleksno bolezen, ki na dolgi rok s seboj prinaša možne zaplete in posledice tako za bolnika, njegove bližnje in družbo. Po postavitvi diagnoze je ključno, da bolnik prejme ustrezno oskrbo, katere cilj ni samo zmanjšanje možnosti za nastanek kroničnih zapletov, temveč tudi učinkovito izobraževanje in podpora za ohranjanje najboljšega možnega zdravstvenega stanja. Pri izobraževanju ne sme iti zgolj za prenos informacij o bolezni, temveč mora tudi spodbujati k spreminjanju življenjskega sloga, motivirati in opolnomočiti bolnika, da postane aktiven pri vodenju in odločanju o svoji bolezni, ter da uvidi cilje zdravljenja. Namen raziskave je bil preučiti znanje sladkornih bolnikov o svoji bolezni ter ugotoviti kako uspešni so pri samovodenju le-te.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 300 sladkornih bolnikov tipa 1 in tipa 2.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo sladkorni bolniki o svoji bolezni dobro znanje. Svojo samooskrbo bolezni zaznavajo kot dobro. Rezultati so pokazali, da se s starostjo bolnika slabša samooskrba sladkorne bolezni, ter da med bolniki glede na čas obolelosti za sladkorno boleznijo ne obstajajo statistično pomembne razlike v njeni samooskrbi. Ugotovili smo tudi, da imajo anketirani s sladkorno boleznijo tipa 1 v povprečju nižji glikiran hemoglobin kot bolniki z drugimi tipi sladkorne bolezni.
Razprava: Za dobro samooskrbo sladkorne bolezni je ključno kakovostno izobraževanje, ki bolnika opremi z znanjem in strategijami za reševanje izzivov, ki jih prinaša bolezen. Z dobro samooskrbo lahko sladkorni bolnik živi kakovostno življenje ter prepreči možne zaplete.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 1, sladkorna bolezen tipa 2, samooskrba sladkorne bolezni, obvladovanje sladkorne bolezni, edukacija.
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 104; Downloads: 0
Full text (1,92 MB) |
14. Vloga babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstaviMarjetka Dolničar, 2024, master's thesis Abstract: Izhodišča: Število carskih rezov raste, to težavo pa lahko rešujemo z večjim številom poskusov zunanjega obrata ploda na glavico. Na pričakovani datum poroda je v medenični vstavi približno 3–4 % vseh plodov. Zunanji obrat ploda na glavico je zelo pomembna porodniška intervencija, ki vpliva na zmanjšano število porodov s carskim rezom. Medenična vstava ploda je lahko posledica materine ali plodove abnormalnosti, lahko pa zgolj naključje. Vloga babice pri poskusu zunanjega obrata ploda na glavico je zelo pomembna. Nosečnice so premalo ozaveščene o možnosti zunanjega obrata ploda in premalo strokovno informirane o poteku te intervencije. Na poskus obrata prihajajo pretirano zaskrbljene in mentalno slabo pripravljene. Namen magistrskega dela je proučiti vlogo babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstavi.
Metode: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi dela in kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje primarnih podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika med obravnavanjem nosečih kandidatk za poskus posega zunanjega obrata ploda v ljubljanski porodnišnici.
Rezultati: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so bile vključene nosečnice v raziskavi zadovoljne s predporodnim varstvom. Poleg tega so bile zadostno in kakovostno informirane ter so na obravnavo prišle pozitivno pripravljene. Anketiranke so babico ocenile kot najpomembnejšo strokovno osebo na dan obravnave (poskusa zunanjega obrata ploda). V raziskavi je sodelovalo 50 nosečih anketirank.
Razprava: Temeljno izhodišče vsake anketirane nosečnice je, da si želi vaginalni porod, zato se večina v času nosečnosti odloči za poskus zunanjega obrata ploda. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da je babica izredno pomemben člen tima v celostni obravnavi nosečnice.
Keywords: Ključne besede: Zunanji obrat, babica, medenična vstava, carski rez.
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 116; Downloads: 1
Full text (1,76 MB) |
15. Razvoj pametnih mest : magistrsko deloTeja Cerar, 2024, master's thesis Abstract: Razvoj pametnih mest je postal osrednja točka v razpravah o urbanem razvoju, pri čemer so se v zadnjih letih pojavila ključna spoznanja. Ta digitalno izboljšana mesta hitro prehajajo iz koncepta v realnost. Kot katalizator je služila pandemija covida-19, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo digitalnih tehnologij v urbanih okoljih. Mesta po vsem svetu so se odzvala s hitrim sledenjem integracije pametnih tehnologij, od brezstičnih plačilnih sistemov do digitalnega spremljanja zdravja, zagotavljanja kontinuitete osnovnih storitev ter omogočanja dela in učenja na daljavo. Vendar preobrazba v pametno mesto presega zgolj prevzem tehnologije. Potreben je celosten, sodelovalen pristop. Za uspešna pametna mesta je značilno močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi organi, zasebnim sektorjem in državljani. Takšne sinergije so, kot je poudaril Svetovni gospodarski forum, temelj za ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev, spodbujanje sodelovanja državljanov in zagotavljanje ravnovesja med tehnološkim napredkom ter družbeno in okoljsko trajnostjo. Ključ do razvoja pametnega mesta so podatki. Zmožnost izkoriščanja ogromnih količin podatkov lahko spremeni procese odločanja, optimizira javne storitve in dvigne kakovost življenja prebivalcev. Vendar ta model, ki temelji na podatkih, predstavlja izzive, zlasti glede upravljanja podatkov, zasebnosti in varnosti. Enako ključen je poudarek na socialni vključenosti in enakosti. Ker postajajo mesta bolj tehnološko integrirana, obstaja potencialno tveganje poglabljanja socialno-ekonomskih neravnovesij. Proaktivni ukrepi, ki se osredotočajo na digitalno vključenost, cenovno dostopna stanovanja in univerzalni dostop do storitev, so nujni za zagotavljanje enakomernega urbanega razvoja. Z gospodarskega vidika pametna mesta obljubljajo izboljšan življenjski standard, učinkovito infrastrukturo in potencialno povečanje vrednosti nepremičnin. Lahko pritegnejo podjetja in spodbudijo gospodarsko rast. Vendar je razmerje med pobudami pametnih mest in ekonomskimi kazalniki, kot so vrednosti nepremičnin, zapleteno, nanj vplivajo različni dejavniki, od vrst tehnologije do tržnih razmer. V svojem bistvu pot do pametnega mesta zahteva skrbno načrtovanje, sodelovanje in zavezanost k izkoriščanju tehnologije za celostno izboljšanje mest.
Keywords: pametna mesta, digitalne tehnologije, sodelovanje, upravljanje podatkov, socialna vključenost, gospodarska rast, javno-zasebna partnerstva, urbani razvoj
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 111; Downloads: 2
Full text (1,17 MB) |
16. Upravljanje v kazenskem postopku zaseženega, začasno zavarovanega in odvzetega premoženja : doktorska disertacijaNataša Pivk Urbančič, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev.
Keywords: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 107; Downloads: 0
Full text (4,16 MB) |
17. ZAŠČITA MLADIH POSAMEZNIKOV PRED TVEGANJI SPLETNEGA SPOLNEGA NADLEGOVANJAJasna Ninković, 2024, not set Abstract: V dobi, ko je dostop do interneta med mladimi zelo razširjen, postaja spletno spolno
nadlegovanje ključno raziskovalno področje. Globalna komunikacija preko spletnih platform
predstavlja povečano tveganje za nadlegovanje, saj identiteta nadlegovalca pogosto ostaja
skrita. Vpliv spletnega spolnega nadlegovanja na življenje mladih posameznikov, zlasti na
njihovo duševno zdravje in socialne odnose, je izjemno močan. Posledično postaja zaščita
mladih pred tveganji spletnega spolnega nadlegovanja nujna in zahteva intenzivno pozornost
tako raziskovalcev kot strokovnjakov.
Magistrska naloga naslavlja ključno vprašanje varnosti mladih na spletu, s poudarkom na zaščiti
pred spletnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava, osredotočena na tehnološke in družbene
inovacije, učinkovite načine ozaveščanja ter izzive policije pri obravnavi primerov, razkriva
kompleksnost problematike.
Analiza tehnoloških inovacij, kot so starševske kontrole, poudarja, da tehnologija sama ni
zadosten varnostni ukrep. Kljub temu ostaja pomemben del celostnega pristopa, ki vključuje
vzgojo in izobraževanje. Družbene inovacije, še posebej ozaveščevalni programi, postanejo
ključni pri vzpostavljanju dialoga o spletnih tveganjih.
Poglobljena analiza učinkovitih načinov ozaveščanja izpostavlja pomen rednih pogovorov,
vključevanja vrstnikov ter starševske podpore. Interdisciplinarno sodelovanje med šolskimi
strokovnjaki, starši, strokovnjaki za internetno varnost in policijo prinaša nove pristope k
reševanju problema.
Raziskava izzivov, s katerimi se sooča policija, vključuje prepoznavanje psiholoških dinamik
spletnega nadlegovanja ter tehnične ovire, kot so anonimnost in šifriranje. Poudarja tudi potrebo
po sodelovanju s ponudniki spletnih storitev.
Skupni zaključki naloge ponujajo celovit pristop k zaščiti mladih na spletu, ki združuje
tehnologijo, izobraževanje, ozaveščanje in sodelovanje različnih deležnikov družbe.
Keywords: spletno spolno nadlegovanje, varnost mladih, ozaveščanje, sodelovanje, policija
Published in ReVIS: 11.06.2024; Views: 165; Downloads: 7
Full text (1,22 MB) |
18. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJALara Humerca, 2024, not set Abstract: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Keywords: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Published in ReVIS: 11.06.2024; Views: 114; Downloads: 2
Full text (916,70 KB) |
19. Učinek treninga dvojne naloge na zmogljivost hoje in ravnotežja pri starejšihAnja Potočnik, 2024, not set Abstract: Uvod in namen: Sposobnost opravljanja več opravil hkrati je bistvena v vsakdanjem življenju. Opravljanje dvojne naloge je pri starejših bolj zahtevno. Imajo več težav pri ravnotežju, ker se hkrati osredotočijo na nekaj drugega. Za preprečevanje dejavnikov tveganj za padce je dobro vključiti trening dvojne naloge za izboljšanje njihovih sposobnosti pri hoji in ravnotežju. Namen je proučiti učinke treninga dvojne naloge, in to na zmogljivost hoje in ravnotežja. Metode: Uporabili smo opisno metodo, s proučitvijo literature v angleškem jeziku, objavljeno med letoma 2012 in 2023. Rezultati: Trening dvojne naloge se izkazuje za bolj učinkovitega kot standardne terapevtske vaje, izboljša njihovo ravnotežje in zmogljivost hoje. Delno se strinjamo s tem, da trening dvojne naloge zmanjša pojavnost padcev. Uporabnost: Pridobljeni rezultati kažejo, da je trening dvojne naloge dosti bolj učinkovit v primerjavi s tradicionalnimi terapevtskimi vajami, saj pomembno prispeva k izboljšanju ravnotežja in hoje pri starejših. Za optimizacijo rehabilitacijskih izidov pri tej populaciji ali kot del preventivnih programov, priporočamo integracijo vadbenih programov, ki združujejo motorične in kognitivne dvojne naloge. Takšen pristop ne le da izboljšuje funkcionalne sposobnosti, ampak tudi pozitivno vpliva na kognitivne funkcije, vključno s pozornostjo. Omejitve: Potrebno bi bilo opraviti raziskave s podobnim številom preiskovancev in v podobnih bivalnih okoljih, ki bi vključevale po zaključku intervencije daljše obdobje spremljanja.
Keywords: Trening dvojne naloge, starostniki, statično ravnotežje, dinamično ravnotežje, hoja, padci.
Published in ReVIS: 11.06.2024; Views: 130; Downloads: 4
Full text (1,52 MB) |
20. Navade potrošnikov in njihovo spreminjanjeNataša Štefanič, 2024, not set Abstract: Navade podzavestno ustvarimo, ker brez pretiranega razmišljanja izvajamo dejanja, ki jih je treba opraviti. Razumevanje navad potrošnikov pa pomaga tržnikom prepoznati nove priložnosti oziroma ustvariti izdelke in storitve, ki bolje izpolnjujejo potrebe in želje potrošnikov – zaradi njihovega zadovoljstva pa se seveda povečuje tudi prodaja.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo preučili osnovne pojme, kot so potrošnik in vedenje potrošnikov, ter predstavili nakupni proces potrošnikov, glavne vplive na nakupno vedenje, vrste potrošnikov ter pojasnili, kako se navade potrošnikov spreminjajo glede na spremenjene gospodarske razmere. V empiričnem delu smo se osredotočili na razvoj spletnega nakupovanja ter na navade sodobnih potrošnikov na spletu, še posebej med epidemijo covida-19. Skozi empirični del smo ugotovili spreminjanje navad potrošnikov na spletu. Pri tem smo še posebej proučevali, kako nakupujejo potrošniki glede na spol, starost, izobrazbo in kraj, kjer živijo, ter kako se spreminjajo prihodki trgovine na drobno po pošti ali po spletu glede na preučevano obdobje. Na osnovi proučevanih podatkov smo ugotovili povezavo med obsegom spletnega nakupovanja in višino BDP na prebivalca ter ugotovili, da slovenski nakupovalci v primerjavi z nakupovalci EU v povprečju manj nakupujejo preko spleta. Spoznali smo tudi, da se navade spreminjajo zaradi kriznih razmer pa tudi zaradi tehnološkega napredka.
Keywords: nakupni proces, potrošnik, navade potrošnikov, odločanje potrošnikov, spletno nakupovanje
Published in ReVIS: 09.06.2024; Views: 129; Downloads: 3
Full text (872,50 KB) |
