1. Vpliv izobrazbene strukture prevzemnika na razvoj družinskega podjetjaTeja Andrejčič, 2024, not set Abstract: Družinsko podjetništvo je sestavljeno iz pojmov družina in podjetje. Od nedružinskih podjetij se razlikuje po pretežno družinskem lastništvu. V tovrstnih podjetjih so velikokrat vpletena čustva lastnikov podjetja. Podjetja se skozi podjetniško pot srečujejo z različnimi izzivi. Izzivi se razlikujejo od podjetja do podjetja, tako tudi njihovo reševanje. Prevzemnik bi se moral zavedati, da je dobro poiskati pomoč, če se ne more soočiti z izzivi. Na reševanje izzivov in uspešno vodenje ter poslovanje imata velik vpliv izobrazba in usposabljanje. Vse bolj tudi v e-obliki. Izobraževanje prinaša veliko pozitivnih posledic, kot sta mreženje in spoštovanje. Uspešnost delovanja podjetij je težko opredeliti, saj se med seboj razlikujejo. Nujno pa je vlaganje znanja v podjetje.
V diplomski nalogi predstavljamo vpliv izobraževanja prevzemnikov na razvoj v družinskih podjetjih. Z deskriptivno metodo opredeljujemo pojme družinsko podjetništvo, izzive razvoja družinskih podjetij in vpliv izobraževanja v družinskih podjetjih. V raziskovalnem delu diplomske naloge predstavljamo 12 naključnih družinskih podjetij, v katerih smo opravili intervju in s pomočjo katerih preučujemo vpliv izobraževanja prevzemnikov na razvoj.
Rezultati prikazujejo stanje izobraževanja prevzemnikov ter odgovore na vprašanja, ki so vezana na preverjanje vpliva izobrazbene strukture prevzemnika, na razvoj družinskih podjetij. S pomočjo odgovorov na zastavljena vprašanja pa smo pridobili vpogled v družinska podjetja.
Keywords: družinsko podjetništvo, izzivi razvoja, vpliv izobraževanja, prednosti izobraževanja, vpliv izobraževanja na uspešnost
Published in ReVIS: 22.04.2024; Views: 295; Downloads: 9
 Full text (916,61 KB) |
2. Doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebami : magistrska nalogaAnita Regula, 2022, master's thesis Abstract: Diplomska naloga se poglobi v doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu se v prvem delu poglobimo v definicijo otrok s posebnimi potrebami in v zakone sprejete na tem področju ter kaj Republika Slovenija ponuja družinam z otroci s posebnimi potrebami. Poleg tega pa smo v dodatnih poglavjih pozornost posvetili tudi učencem s posebnimi potrebami v šolskem sitemu, kakšno obravnavo imajo, katere prilagoditve itd. Bolj poglobljeno smo se tudi posvetili šolanju na daljavo na splošno in v času epidemije covid 19. Za konec pa smo raziskali tudi področje starševstva otrok s posebnimi potrebami.
S pomočjo pol strukturiranih intervjujev smo prišli do odgovorov. Sodelovalo je 10 staršev, ki je v času šolanja na daljavo zaradi covid epidemije ostalo z otrokom/otroci doma. Z intervjuji smo prišli do odgovorov, da so starši šolanje na daljavo doživljali različno, da so se bolje počutili v vlogi starša kot učitelja, saj jim je starševska bolj znana, in pa dvomili so v lastne kompetence. Starši navajajo, da so imeli težave kot npr. upor otroka predvsem pri novostih, neposlušnost otroka, otroka so dekoncentrirali zunanji motilci, nizka psihofizična sposobnost otroka, itd. Poleg tega pa težave navajajo tudi pri organizaciji službenih obveznosti in šolanja (več) otrok na daljavo, pomankanje časa, neusposobljenost (staršev) za poučevanja otrok s posebnimi potrebami, preobremenjenosti staršev s službo, kar je vodilo v prikrajšanost otroka pri šolanju. Otrok pa si je svoj čas krajšal s telefonom ali televizijo. Pri šolskih obveznostih so si pomagali s pomočjo učitelja, prilagoditvijo prostora za učenje, omejitvijo zvokov in slik ter z aktivnostjo med izpolnjevanjem obveznosti.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, šolanje na daljavo, posebni programi vzgoje in izobraževanja, prilagoditve, starši otrok s posebnimi potrebami, magistrske naloge
Published in ReVIS: 06.01.2023; Views: 612; Downloads: 68
Full text (981,03 KB) |
3. |
4. Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanje : magistrsko deloMateja Peterca, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Keywords: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Published in ReVIS: 06.07.2022; Views: 873; Downloads: 70
Full text (1,57 MB) |
5. |
6. Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja : magistrsko deloKarmen Kožar, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi.
Keywords: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih
Published in ReVIS: 04.02.2022; Views: 1054; Downloads: 97
Full text (1,19 MB) |
7. Ozelenitev izobraževanja v viziji vseživljenjskega učenjaLiliana Vižintin, 2020, published scientific conference contribution Abstract: Razvoj zelenega gospodarstva bo zahteval vse več delovne sile, ki bo imela nova zelena znanja in veščine. Predvideva se nastanek novih zelenih delovnih mest in pa tudi ozelenitev obstoječih. Če se izobraževani sistem ne bo prilagodil zahtevam spreminjajočega se gospodarstva, kjer bo prišlo do vnosa zelenih tehnologiji in inovacij, bo pomanjkanje zelenega znanja in veščin v skupnosti lahko predstavljalo eno od ključnih potencialnih ovir za prehod v nizkoogljično družbo in gospodarstvo. Še posebej je to pomembno za ključne sektorje za prehod v nizkoogljično gospodarstvo. V prispevku smo predstavili ozadje ozelenitve izobraževanja v viziji vseživljenjskega učenja, torej kot proces, ki bo zajemal tako formalno, kot tudi neformalno izobraževanje in priložnostno učenje. Poudarili smo pomen širjenja znanja in veščin o podnebnih spremembah in nizkoogljični družbi, ki bi vodile do večje prilagodljivosti in zaposljivosti delovne sile, okrepljene z zelenim znanjem in veščinami, ter tudi širjenja okoljske ozaveščenosti v skupnosti. Ozelenitev izobraževanja smo opredelili kot celostni proces uvajanja sistemskih sprememb v izobraževalni sistem, ki bo na podlagi tega lahko zadostil zahtevam razvoja nizkoogljične, krožne, zelene družbe in gospodarstva.
Keywords: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, ozelenitev izobraževanja, zeleno gospodarstvo
Published in ReVIS: 12.11.2021; Views: 1088; Downloads: 109
Full text (8,27 MB)
This document has many files! More... |
8. |
9. |
10. |
