Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Izhodišča: Število carskih rezov raste, to težavo pa lahko rešujemo z večjim številom poskusov zunanjega obrata ploda na glavico. Na pričakovani datum poroda je v medenični vstavi približno 3–4 % vseh plodov. Zunanji obrat ploda na glavico je zelo pomembna porodniška intervencija, ki vpliva na zmanjšano število porodov s carskim rezom. Medenična vstava ploda je lahko posledica materine ali plodove abnormalnosti, lahko pa zgolj naključje. Vloga babice pri poskusu zunanjega obrata ploda na glavico je zelo pomembna. Nosečnice so premalo ozaveščene o možnosti zunanjega obrata ploda in premalo strokovno informirane o poteku te intervencije. Na poskus obrata prihajajo pretirano zaskrbljene in mentalno slabo pripravljene. Namen magistrskega dela je proučiti vlogo babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstavi. Metode: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi dela in kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje primarnih podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika med obravnavanjem nosečih kandidatk za poskus posega zunanjega obrata ploda v ljubljanski porodnišnici. Rezultati: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so bile vključene nosečnice v raziskavi zadovoljne s predporodnim varstvom. Poleg tega so bile zadostno in kakovostno informirane ter so na obravnavo prišle pozitivno pripravljene. Anketiranke so babico ocenile kot najpomembnejšo strokovno osebo na dan obravnave (poskusa zunanjega obrata ploda). V raziskavi je sodelovalo 50 nosečih anketirank. Razprava: Temeljno izhodišče vsake anketirane nosečnice je, da si želi vaginalni porod, zato se večina v času nosečnosti odloči za poskus zunanjega obrata ploda. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da je babica izredno pomemben člen tima v celostni obravnavi nosečnice.
Keywords: Ključne besede: Zunanji obrat, babica, medenična vstava, carski rez.
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 40; Downloads: 0
Full text (1,76 MB)

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: V svetovnem merilu je visok krvni tlak za kajenjem in podhranjenostjo na tretjem mestu med dejavniki, ki škodujejo zdravju ter povzročajo obolenja in smrt. Visok krvni tlak najpogosteje ugotovimo v srednjem življenjskem obdobju, s starostjo pa pogostnost hipertenzije narašča. Diplomirana medicinska sestra igra v ambulantah družinske medicine pomembno vlogo pri presejanju ljudi zaradi ugotavljanja visokega krvnega tlaka. Namen diplomske naloge je bil preučiti potek vodenja starejšega pacienta z arterijsko hipertenzijo v referenčni ambulanti. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 81 anketirancev (36 moških in 45 žensk), starejših od 65 let. Za pridobivanje sekundarnih virov podatkov smo uporabili pregled domače in tuje literature ter bibliografskih baz podatkov (PubMed in Cobiss). Rezultati: Ugotovili smo, da je kot dejavnik tveganja za visok krvni tlak večina anketirancev izpostavila stres, sledita starost in dednost (61). Ostali dejavniki vključujejo dodajanje soli v prehrano, uživanje mastne hrane, prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne dejavnosti, pitje alkoholnih pijač in spol. Pri spremljajočih boleznih, povezanih z visokim krvnim tlakom, anketiranci izpostavljajo kot najpogostejši srčni infarkt, možgansko kap, okvare ožilja, okvare ledvic, okvare vida. 34 oseb ni navedlo nobenih težav. Večina pacientov se na pregled v referenčno ambulanto naroči prek medicinske sestre (72 od 81), le 9 se jih je naročilo samostojno, pri čemer nihče ni prejel pisnega vabila. Glede kontrole krvnega tlaka se 21 oseb odloči za pregled vsake 3 mesece, 39 vsakih 6 mesecev, 8 vsakih 9 mesecev in 14 enkrat letno. Pacienti redno spremljajo krvni tlak, pri čemer 9 oseb to počne večkrat dnevno, 20 enkrat dnevno, 30 enkrat tedensko, 17 enkrat mesečno, medtem ko jih 5 sploh ne kontrolira. Anketiranci so podali različne odgovore glede kontrole visokega krvnega tlaka, in sicer vključujejo 130/80 (1), 150/95 (51) in 180/100 (35), pri čemer nobeden od njih ni obkrožil vrednosti 120/80 kot visokega krvnega tlaka. Glavni simptom ob povišanem tlaku je glavobol (76), sledi pospešen utrip srca (36), krvavitev iz nosu (15), bolečine v sklepih (7) ter prebavne težave (4). Ugotovili smo, da 58 anketirancev redno jemlje terapijo, medtem ko 15 to zanika. Anketiranci navajajo, da informacije o visokem krvnem tlaku pridobivajo od medicinske sestre. Večina je zadovoljna z delom medicinske sestre (40 zadovoljenih, 41 zelo zadovoljnih), in večina anketirancev ocenjuje medicinsko sestro kot pomembno ali zelo pomembno pri obravnavi starejšega pacienta z visokim krvnim tlakom. Razprava: Analiza dejavnikov tveganja in obravnava visokega krvnega tlaka v referenčni ambulanti osvetljuje kompleksnost problema visokega krvnega tlaka ter vpliv dejavnikov tveganja na njegov razvoj in vzorce v obravnavi pacientov v referenčni ambulanti. Metode presejanja nam omogočajo, da pravočasno prepoznamo starejše osebe z visokim krvnim tlakom in na ta način izboljšamo v takojšnje vključevanje oseb v zdravljenje. Medicinska sestra odigra v obravnavi starejšega pacienta pomembno vlogo in je nepogrešljiv član tima ambulante družinske medicine. Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Keywords: Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 08.05.2024; Views: 158; Downloads: 4
Full text (1,28 MB)

Abstract: “Koliko računanja, koliko truda, koliko zmot, koliko popravkov, koliko tisočletij prizadevanj je človeštvo vložilo v računanje koledarja!” (Kunaver 2019) Čas je precizen in predvsem ranljiv. Kadar se prične prvi dan novega leta, že imamo pri sebi nov tiskani ali digitalni koledar, ki je temelj današnje civilizacije in predvsem osnova, da se vsak posameznik in današnja družba znajde v tem času in prostoru. Živimo pa v tem času, ko čas beži pred nami in je tempo pospešen zato še nam posebej pride prav tiskani ali digitalni koledar. Diplomska naloga temelji na raziskavi uporabe tiskanih in digitalnih koledarjev. Zanimalo nas je, katere izmed njih več uporabljajo in zakaj, ter ali je to odvisno od generacije. Za uspešno raziskavo je bilo najprej potrebno dobro razumevanje in poznavanje teorije tiskanih in digitalnih koledarjev. Preučili smo vrste različnih koledarjev, njihov namen in način uporabe. Zanimalo nas je tudi, kateri koledarji so v sodobnem času v različnih generacijah uporabni in kateri niso. V diplomski nalogi smo ugotavljali, katera vrsta se uporablja največ ali najmanj in kakšni so razlogi za njihovo uporabo. Po preučitvi vsakega koledarja tiskanih, digitalnih, ter same tipografije na koledarjih nas je zanimalo katere koledarje različne generacije vsakodnevno in večkrat na dan uporabljajo. Glavni rezultati diplomske naloge so uporaba koledarjev in odnos med tiskanim in digitalnim koledarjem. Ter poznavanje različnih koledarjev za vsakodnevno uporabo. Na vsa ta vprašanja smo si odgovorili s pomočjo kvantitativne analize in anketnega vprašalnika. Rezultate ankete smo prikazali s procentualnimi grafi. Ugotovili smo, da koledarje generacije različno poznajo in različno uporabljajo.
Keywords: Ključne besede: vizualna komunikacija, grafično oblikovanje, tiskani koledar, digitalni koledar, anketa.
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 297; Downloads: 12
Full text (4,75 MB)

Abstract: Obravnavana tema diplomskega dela je poslovni načrt podjetja za popravilo mobilnih naprav. Podjetje se bo ukvarjalo s popravilom vseh blagovnih znamk mobilnih telefonov na trgu. Cilj diplomskega dela je oceniti, ali je ideja izvedljiva na slovenskem trgu popravil mobilnih naprav. Diplomsko delo zajema 10 poglavij, v katerih je opisana storitev podjetja, opravljena raziskava trga, analiza vseh potrebnih stroškov za zagon podjetja in finančna analiza za prva štiri leta poslovanja. Po opravljeni analizi ugotavljam, da bo za začetek poslovanja zadostovala investicija v višini 30.000 €.
Keywords: Ključne besede: poslovni načrt, mobilne naprave, rast podjetja, slovenski trg, analiza ankete, finančna analiza.
Published in ReVIS: 29.08.2023; Views: 410; Downloads: 19
Full text (1,29 MB)

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu je na osnovi analize poslovanja podjetja TPV Prikolice, d. o. o., izdelan načrt rasti in predstavljen način za njegovo doseganje. Podjetje TPV Prikolice, d. o. o., je podjetje z dolgoletno tradicijo na trgu in vodilni proizvajalec prikolic v Evropi, ki letno izdela več kot 30.000 prikolic in jih trži pod lastno blagovno znamko. Cilj diplomskega dela je analizirati potencial in možnosti nadaljnje rasti poslovanja v podjetju TPV Prikolice, d. o. o., z uporabo orodij strateške analize. Cilj je tudi določiti aktivnosti in strategijo, s katero bo mogoče doseči 15-odstotno rast prihodkov v prihodnjih treh letih. Najprimernejša aktivnost za doseganje rasti prihodkov je razvoj trga in proizvoda, to je vstop na obstoječe in nove trge z novim izdelkom, to je prikolico za kampiranje. Najprimernejša strategija rasti je diverzifikacija, ki podjetju omogoča, da lahko doseže 15-odstotno rast prihodkov v prihodnjih treh letih. Podjetje TPV Prikolice, d. o. o., se mora zavedati, da se na trgu vedno znova pojavljajo nove poslovne priložnosti, ki jih je treba s preudarnimi odločitvami preoblikovati v nova področja uspeha in s tem zagotavljati vzdržen trajnostni razvoj podjetja. Zaradi sprememb na trgu v zadnjem obdobju to za podjetje predstavlja velik izziv.
Keywords: Ključne besede: analiza poslovanja, rast podjetja, strategija rasti, orodja strateške analize.
Published in ReVIS: 17.09.2022; Views: 666; Downloads: 82
Full text (759,36 KB)