91. Razvoj prototipa portala centraliziranih dobrodelnih akcij v Sloveniji skozi oblikovanje uporabniške izkušnje : magistrska nalogaŽan Fras, 2024, master's thesis Abstract: Dobrodelnost se dnevno izraža skozi različne oblike pomoči posameznikov in dobrodelnih organizacij, ki s svojimi akcijami zbirajo sredstva za tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Večkrat je mogoče zaslediti obsežne dobrodelne akcije, ki se oglašujejo preko različnih komunikacijskih kanalov, a so informacije o akcijah razpršene in vsaka organizacija jih javnosti predstavlja drugače. Z namenom centraliziranja dobrodelnih akcij v Sloveniji smo v magistrski nalogi po metodologiji Donalda Normana oblikovali uporabniško izkušnjo spletnega portala centraliziranih dobrodelnih akcij v Sloveniji. Z izvedbo vseh korakov metodologije smo izdelali prototip spletnega portala, s katerim bi donatorjem v Sloveniji omogočili enotno vstopno točko iskanja informacij o dobrodelnih akcijah ter jim ponudili možnost donacije, hkrati pa bi dobrodelnim akcijam odprli dodatni kanal predstavljanja svojih akcij javnosti.
Keywords: uporabniška izkušnja, dobrodelnost, donacije, prototip, Donald Norman
Published in ReVIS: 13.05.2024; Views: 179; Downloads: 7
 Full text (2,29 MB) |
92. VPLIV NEVERBALNE KOMUNIKACIJE NA ODNOSE MED ZAPOSLENIMI V IZBRANEM PODJETJUSimona Širovnik, 2024, not set Abstract: Skupina Slovenske železnice je skupina, ki ima na dnevni bazi veliko opravka s komuniciranjem. Tej skupini je pravilna raba in uporaba komunikacije ključna za nemoteno poslovanje ter sodelovanje med zaposlenimi. S pomočjo ankete in intervjuja, ki smo ga opravili s to skupino, nam je dal jasne odgovore o vplivu neverbalne komunikacije med zaposlenimi v podjetju.
Kvantitativno raziskavo smo opravljali s pomočjo ankete, ki je bila razdeljena v fizični obliki zaposlenim na sedežu skupine Slovenske železnice. Vse ankete, ki so bile razdeljene med zaposlene, smo dobili v enakem številu tudi nazaj. Vse ankete smo analizirali in jih prikazali v tabelaričnem prikazu. Tako smo lažje in bolj razčlenjeno prišli do boljših rezultatov znotraj podjetja. Vprašanja so se nanašala na delovni tim, ki vsakodnevno delajo skupaj in komunicirajo. Zanimalo nas je, koliko so vešči neverbalne komunikacije, kaj za njih to pomeni v praksi, koliko neverbalna komunikacija pomaga pri izboljšanju samih odnosov med zaposleni in kateri elementi so za njih bistveni, kadar se sporazumevajo neverbalno.
Kvalitativni del smo opravljali s pomočjo intervjuja, ki smo jih opravili z vodilnimi, vodji prodaje, storitev in nabave, vodji invalidskih delavnic in invalidov ter vodji prodajnih avtomatov po Sloveniji. Vprašanja so se nanašala na to, koliko vodje uporabljajo neverbalno komunikacijo s svojimi zaposlenimi, kaj je za njih pomembnejše, kakšna so njihova opažanja glede uporabe neverbalne komunikacije med zaposlenimi ter ali so pri njih pomemben del izobraževanja tematike neverbalne komunikacije.
Keywords: zaposleni, komuniciranje, neverbalno komuniciranje, organizacijska kultura, Slovenske železnice
Published in ReVIS: 11.05.2024; Views: 145; Downloads: 6
Full text (1,86 MB) |
93. STIK MED PACIENTOM IN TEHNIKOM ZDRAVSTVENE NEGE, TER PSIHIČNA STISKA ZARADI PREOBREMENJENOSTI PRI DELUBrigita Papler Mali, 2024, not set Abstract: V diplomski nalogi Stik med pacientom in tehnikom zdravstvene nege ter psihična stiska zaradi preobremenjenosti pri delu smo preučevali vidike komunikacije v zdravstvenih ustanovah, še posebej naloge, odgovornosti in vlogo tehnikov zdravstvene nege. Glavni cilj raziskave je bil razumeti povezavo med kakovostjo dela, psihično stisko in odnosi s pacienti. Opredelili smo pet raziskovalnih ciljev, ki so nas usmerjali pri izvedbi kvalitativne raziskave. Raziskali smo odnos med pacienti in tehnikom zdravstvene nege, ugotovili stopnjo psihične stiske tehnikov zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti pri delu, analizirali odnos tehnikov zdravstvene nege do pacientov v kontekstu preobremenjenosti pri delu, preučili kakovost dela tehnikov zdravstvene nege v povezavi s stopnjo preobremenjenosti ter identificirali možnosti za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stiske pri tehnikih zdravstvene nege. Pri metodologiji smo se odločili za kvalitativni pristop, saj omogoča poglobljeno razumevanje specifičnih vidikov in uporabo majhnega vzorca. Za zbiranje podatkov smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi tehniki zdravstvene nege iz različnih zdravstvenih ustanov. Pri analizi podatkov smo uporabili metodo odprtega kodiranja, ki nam je omogočila sistematično razčlenjevanje pridobljenih informacij in identifikacijo pomembnih tem. Čeprav smo se soočili z izzivi pri pridobivanju sodelujočih in izvajanju intervjujev prek virtualne platforme, smo sledili postavljenim ciljem in zagotovili ustrezno analizo podatkov. Rezultati so prispevali k boljšemu razumevanju odnosa med tehnikom zdravstvene nege in pacientom ter ponudili smernice za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stresa pri tehnikih zdravstvene nege. Kljub temu, da večina intervjuvancev ni izrazila preobremenjenosti, smo opazili razhajanja med pričakovanji in dejanskimi rezultati. Zato bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno drugače usmeriti raziskovalni fokus ali postaviti drugačna raziskovalna vprašanja.
Keywords: komunikacija, tehnik zdravstvene nege, psihična stiska, preobremenjenost pri delu, kvaliteta dela, odnos pacientov, delovna izkušnja
Published in ReVIS: 11.05.2024; Views: 162; Downloads: 16
Full text (1,70 MB) |
94. Fizioterapevtska obravnava pacienta po rekonstrukciji sprednje križne veziNadin Zubović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo dolgoročne funkcionalne kakovosti življenja pacientov in fizioterapevtski obravnavi po uspešno zaključeni rekonstrukciji sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL). Cilj naloge je bil raziskati, kako učinkovita je rehabilitacija po rekonstrukciji ACL ter ali obstajajo razlike med spoloma v izidih rehabilitacije. Izpostavljeni sta bili dve osnovni hipotezi. Prva hipoteza je trdila, da fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Druga hipoteza pa je predvidevala, da je rehabilitacija po operaciji sprednje križne vezi bolj uspešna pri moških kot pri ženskah. Za diplomsko nalogo so bili analizirani rezultati desetih študij, pri čemer je bila kakovost literature ocenjena kot odlična. Rezultati raziskav so potrdili prvo hipotezo, saj je učinkovita fizioterapevtska obravnava pomembno vplivala na celovito okrevanje in visoko kakovost življenja po rekonstrukciji ACL. Poleg tega so raziskave pokazale, da so moški v nekaterih primerih dosegali boljše rezultate v rehabilitaciji v primerjavi z ženskami, kar je le delno potrdilo našo drugo hipotezo. Aktivno sodelovanje pacientov v rehabilitaciji je igralo ključno vlogo za dosego optimalnih rezultatov, ki so se kazali v izboljšani kakovosti življenja in sposobnosti za športne aktivnosti. Časovni okvir rehabilitacije je predstavljal izziv, vendar se je pokazalo, da pacienti v različnih časovnih obdobjih po operaciji dosegajo dobre rezultate. Kljub pozitivnim ugotovitvam so se pojavili izzivi, zlasti v povezavi s sočasnimi kirurškimi posegi, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja več kot 10 let po rekonstrukciji ACL. Razmišljanje o integraciji sodobnih tehnologij v rehabilitacijske programe se kaže kot potencialno orodje za optimizacijo procesa okrevanja. Sklepi raziskave poudarjajo ključno vlogo fizioterapevtske obravnave pri izboljšanju funkcionalnosti po rekonstrukciji ACL. Razlike med spoloma zahtevajo prilagojene rehabilitacijske pristope, medtem ko individualiziran pristop ostaja ključen za obvladovanje izzivov in izboljšanje dolgoročnih rezultatov.
Keywords: Funkcionalna kakovost življenja, sprednja križna vez, rekonstrukcija in fizioterapevtska obravnava.
Published in ReVIS: 10.05.2024; Views: 177; Downloads: 24
Full text (618,55 KB) |
95. Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu FizioterapevtikaAlja Tovornik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Keywords: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Published in ReVIS: 10.05.2024; Views: 229; Downloads: 11
Full text (1,34 MB) |
96. Družbena omrežja in svet alternativnih resnicLarisa Krajnik, 2024, not set Abstract: Diplomska naloga temelji na, po oceni mnogih, zelo aktualni temi, in sicer temi družbenih omrežij in z njimi povezanimi prirejenimi resnicami. Dandanes ima skoraj vsak posameznik odprt uporabniški račun na vsaj eni od mnogih družbenih aplikacij, ki so namenjene združevanju ljudi na daljavo, deljenju raznih vsebin in informacij, zabavi itd. Te pa imajo tudi svojo temno plat, ki na osebo včasih močno vpliva, če se ji prepusti brez kritičnega premisleka. V aplikacijah svoja življenja namreč zelo hitro in enostavno prilagodimo določenim standardom in pričakovanjem s pomočjo filtrov, manipulacijo svetlobe in informacij. Posledice so za posameznika lahko vse prej kot zanemarljive.
Do končnih ugotovitev smo prišli s pregledovanjem strokovne literature in empiričnim raziskovanjem, ki smo ga izvedli v obliki socialnega eksperimenta, ankete in intervjuja. Pri prvih dveh metodah so v raziskavi sodelovali uporabniki družbenih omrežij Facebook in Instragram, torej predvsem mlajša generacija med 15. in 25. letom, intervju pa smo opravili s srednješolsko strokovno delavko.
Rezultati so pokazali pričakovano in sicer, da nekdo z minimalnim trudom lahko ljudi prepriča, da je laž pravzaprav resnica, če le ve kje je meja. V primeru, da z nečem zapretirava ga znanci, kaj hitro razkrinkajo.
Tekom raziskovanja pa smo prišli tudi do spodbudne ugotovitve in sicer, da so mlajše generacije vse bolje seznanjene s težavami, povezanimi s prekomerno uporabo družbenih omrežjih in se pred njihovim nastankom že znajo do neke mere zaščititi, v primeru pojava težav pa si tudi ustrezno pomagati.
Keywords: družbena omrežja, mladostniki, manipulacija, izkrivljanje resnice, težave
Published in ReVIS: 09.05.2024; Views: 153; Downloads: 8
Full text (2,51 MB) |
97. |
98. |
99. Kakovost dela in zadovoljstvo diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicineJanja Ahlin, 2024, master's thesis Abstract: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri kontinuirani in holistični oskrbi pacientov na primarni ravni. Z zdravnikom družinske medicine in s srednjo medicinsko sestro skrbi za izboljšanje zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja in vodenje kroničnih pacientov. Pri svetovanju, vzgoji in učenju jim pomagajo še različni ostali strokovni profili, ki so zaposleni v zdravstvenovzgojnih centrih ali centrih za krepitev zdravja. V magistrskem delu smo pregledali kazalnike kakovosti dela v ambulanti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre povprašali o zadovoljstvu dela v ambulantah družinske medicine. Zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembno za kakovostno, strokovno in pravočasno opravljeno delo.
Metoda: Uporabili smo dve metodi dela. Za teoretični del smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu medicinskih sester. Pri empiričnem delu pa smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop s katerim smo analizirali kazalnike kakovosti dela, ki smo jih pridobili iz dokumentov spremljanja kazalnikov kakovosti dela v ambulantah družinske medicine od leta 2015 do leta 2020 in kvantitativni pristop, kjer smo z anketiranjem povprašali diplomirane medicinske sestre o zadovoljstvu pri delu.
Rezultati: Kazalniki kakovosti v ambulantah družinske medicine se letno povečujejo. Rahel upad beležimo le v obdobju epidemije, ko je bilo delovanje ambulant družinske medicine močno okrnjeno. Zaradi pomanjkanja podatkov statistično tega nismo mogli dokazati, smo pa statistično dokazali, da ni razlik v stopnji zadovoljstva med DMS glede na to ali so zaposlene v javnem oziroma zasebnem sektorju. Ob primerjavi zadovoljstva diplomiranih medicinskih sester v letu 2017 in 2023 smo zaradi pomanjkanja podatkov lahko žal le opisno, potrdili, da je nezadovoljstvo pri delu v letu 2023 višje. Anketa je tudi s statistično obdelavo dokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji zadovoljstva glede na željo zaposlene ali si želijo zamenjati delovno mesto ali ne. Tiste, ki so pri delu nezadovoljne si želijo zamenjave delavnega mesta.
Razprava: Naloge ambulante družinske medicine so ohranjanje in krepitev zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja, ki jih z različnimi storitvemi poskušajo zmanjšati ali odstraniti, ter kontinuirano in kakovostno vodenje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Te naloge so uresničljive, če se redno spremljajo kazalniki kakovosti, ki nam prikazujejo, kako se delo na primarnem nivoju zdravstva opravlja. Spremljanje kazalnikov pa je potrebno redno analizirati, se o rezultatih pogovoriti, jih primerjati s prejšnjimi leti, ter pravočasno ukrepati ob odstopanjih in poslabšanjih. Za kakovostno opravljeno delo bi bilo potrebno letno spremljati tudi zadovoljstvo zaposlenih in pacientov. Če bodo zaposleni zadovoljni bodo delo opravili hitreje in boljše. Zadovoljni pacienti se počutijo bolj varne in bolje obravnavane, kar pa je cilj vsake ambulante.
Keywords: kakovost, zadovoljstvo, diplomirana medicinska sestra, ambulanta družinske
medicine.
Published in ReVIS: 08.05.2024; Views: 208; Downloads: 11
Full text (10,35 MB) |
100. AKTIVNA VLOGA SVOJCA V PALIATIVNI OSKRBIMatjaž Špile, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Vloga svojcev v paliativni zdravstveni negi je pomembna in odgovorna. Čeprav je bil na področju paliativne oskrbe dosežen velik napredek, se še vedno pojavljajo težave pri učinkoviti koordinaciji, zato smo se odločili preučiti, kako svojci dojemajo svojo aktivno vlogo pri paliativni oskrbi. Namen naše raziskave je bil ugotoviti in analizirati aktivno vlogo svojca v paliativni oskrbi bližnjega.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni vprašalnik je vseboval 14 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 svojcev z izkušnjo paliativne oskrbe. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da je velik delež svojcev le delno seznanjen s paliativno oskrbo (47 %). Kljub temu večina svojcev ve, kaj pomeni paliativna oskrba in je bila vključena ali delno vključena v ta proces (88 %). Njihova aktivnost ni bila obsežna, saj je bilo aktivnih le malo več kot polovica (56 %), medtem ko je bil majhen delež delno aktivnih (14 %). Ugotovili smo, da imajo svojci velika pričakovanja glede paliativne oskrbe, komunikacija z zdravstvenim osebjem jim veliko pomeni ter so z njo večinoma zadovoljni. Za svojce je bila vključenost v paliativno oskrbo zelo pomembna, nekateri pa se glede tega niso mogli opredeliti. Približno petina svojcev (21 %) je podala opombe ali predloge za izboljšanje informiranosti glede paliativne oskrbe.
Razprava: Ugotovili smo, da si svojci glede informiranosti niso enotni, saj jim manjka veliko splošnih informacij o paliativni oskrbi. Posledično imajo o njej zelo različno mnenje, pričakovanja pa so razmeroma velika. Večina je naklonjena aktivni vlogi v procesu paliativne oskrbe, a menijo, da komunikacija z zdravstvenim osebjem ne ustreza njihovim potrebam.
Keywords: paliativna oskrba, svojci, aktivna vloga, družinski člani, raziskava.
Published in ReVIS: 08.05.2024; Views: 222; Downloads: 14
Full text (814,95 KB) |
