11. ODNOS MED TISKANIM IN DIGITALNIM KOLEDARJEMAna Šega, 2023, not set Abstract: “Koliko računanja, koliko truda, koliko zmot, koliko popravkov, koliko tisočletij prizadevanj je človeštvo vložilo v računanje koledarja!” (Kunaver 2019)
Čas je precizen in predvsem ranljiv. Kadar se prične prvi dan novega leta, že imamo pri sebi nov tiskani ali digitalni koledar, ki je temelj današnje civilizacije in predvsem osnova, da se vsak posameznik in današnja družba znajde v tem času in prostoru. Živimo pa v tem času, ko čas beži pred nami in je tempo pospešen zato še nam posebej pride prav tiskani ali digitalni koledar.
Diplomska naloga temelji na raziskavi uporabe tiskanih in digitalnih koledarjev. Zanimalo nas je, katere izmed njih več uporabljajo in zakaj, ter ali je to odvisno od generacije.
Za uspešno raziskavo je bilo najprej potrebno dobro razumevanje in poznavanje teorije tiskanih in digitalnih koledarjev. Preučili smo vrste različnih koledarjev, njihov namen in način uporabe.
Zanimalo nas je tudi, kateri koledarji so v sodobnem času v različnih generacijah uporabni in kateri niso. V diplomski nalogi smo ugotavljali, katera vrsta se uporablja največ ali najmanj in kakšni so razlogi za njihovo uporabo. Po preučitvi vsakega koledarja tiskanih, digitalnih, ter same tipografije na koledarjih nas je zanimalo katere koledarje različne generacije vsakodnevno in večkrat na dan uporabljajo.
Glavni rezultati diplomske naloge so uporaba koledarjev in odnos med tiskanim in digitalnim koledarjem. Ter poznavanje različnih koledarjev za vsakodnevno uporabo.
Na vsa ta vprašanja smo si odgovorili s pomočjo kvantitativne analize in anketnega vprašalnika. Rezultate ankete smo prikazali s procentualnimi grafi. Ugotovili smo, da koledarje generacije različno poznajo in različno uporabljajo.
Keywords: Ključne besede: vizualna komunikacija, grafično oblikovanje, tiskani koledar, digitalni koledar, anketa.
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 308; Downloads: 12
 Full text (4,75 MB) |
12. Uporaba psihosocialnih strategij in stres pri pripravi osebe na odvzem krviJasmina Ivanković, 2023, not set Abstract: Namen: Poznavanje in uporaba strategij za uspešno obvladovanje stresa nam lahko zelo olajšata vsakdanje srečevanje z dejavniki, ki nam povzročajo stres, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. S primernimi psihosocialnimi strategijami se lahko naučimo učinkovito in hitreje spoprijemati s stresom. Na ta način izboljšamo kvaliteto svojega življenja, prav tako pa imajo pacienti, s katerimi se zaposleni srečajo, bolj pozitivno izkušnjo, ker osebje, ki zna ustrezno reagirati na stresne dogodke, odraža samozavest in nudi občutek varnosti. Metoda: Opravili smo intervju s šestimi udeleženkami, zaposlenimi v diagnostičnem laboratoriju. Intervju je bil polstrukturiranega tipa ter izveden z vsako udeleženko posebej v prostorih diagnostičnega laboratorija v Ljubljani. Z vprašanji smo poskušali izvedeti, kako pogosto se zaposlene na delovnem mestu srečujejo s težavnimi pacienti oziroma pacienti, ki se bojijo odvzema krvi, in ali jim to povzroča stres. Zanimalo nas je, ali poznajo strategije za obvladovanje stresa, katere in kašne so njihove izkušnje z uporabo le-teh na delovnem mestu. Rezultati: Večina udeleženk pozna osnovne strategije za spoprijemanje s stresom. Prav tako večina udeleženk strategij za obvladovanje stresa na delovnem mestu ne uporablja. Poglavitni razlogi za to so pomanjkanje časa, veliko pacientov, premajhen delovni prostor in premalo osebja. Zaključek: Ugotavljamo, da je pomanjkanje časa velik problem, ki ovira zaposlene v diagnostičnem laboratoriju pri nudenju še bolj kakovostne obravnave pacienta. Če bi imele več časa, več prostora, znanja (izobraževanja) in več osebja, bi lažje pomagale pacientu pri spopadanju s strahom pred odvzemom krvi. Lažje bi pristopale k »težavnim« pacientom, kar bi jim omogočalo boljšo komunikacijo in samo obravnavo v laboratoriju.
Keywords: komunikacija, težaven pacient, psihosocialne strategije, strah, odvzem krvi, pomanjkanje časa.
Published in ReVIS: 06.10.2023; Views: 350; Downloads: 33
Full text (1,33 MB) |
13. Podpora partnerja v poporodnem obdobjuMaša Krkovič, 2023, not set Abstract: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Keywords: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Published in ReVIS: 29.09.2023; Views: 355; Downloads: 32
Full text (1,00 MB) |
14. |
15. VOHALNI MARKETING ZA BLAGOVNO ZNAMKO PODJETJA KOT NAČIN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENIJE IN ITALIJEJasmina Kozel Harley, 2023, not set Abstract: Raziskava obravnava mednarodni vidik blagovne znamke podjetja za različne narode s pomočjo vonja – vohalnega marketinga (AromaLogo) – kot enega od kanalov neverbalne komunikacije.
AromaLogo je unikaten vonj, kreiran s pomočjo eteričnih olj glede na zgodbo podjetja, njegovo vizijo, cilje, celostno grafično podobo in želen vpliv na ljudi.
Raziskava vključuje gradnjo teoretičnega okvira, kjer smo na podlagi analize poslovnih kultur (Slovenije in Italije), po Hallu, Hofstedeju ter analizi GLOBE ter povezovanju teme vohalnega marketinga, kot predstavitev blagovne znamke podjetja za različne narode, iskali nove dimenzije, ki povezujejo NVK, kulturo in vohalni marketing. V kvalitativnem delu, ki smo ga naredili s pomočjo dveh fokusnih skupin, slovenske in italijanske, smo analizirali vohalni marketing – AromaLogo kot enega od načinov neverbalne komunikacije in ugotavljali njegovo primernost za predstavitev blagovne znamke podjetja ter njegovega vpliva na različne narode. Raziskovali smo tudi razlike med slovensko in italijansko poslovno kulturo ter določali smernice za poslovanje z vohalnim marketingom kot delom neverbalne komunikacije in kot delom blagovne znamke.
Ugotovili smo, da zaznava vonja ni povezana s kulturo, ampak z osebnostno lastnostjo. Ločevanje med naravnimi in sintetičnimi vonji ni povezano s kulturo, zaznava vonja drugih blagovnih znamk ni povezana s kulturo. Unikaten vonj podjetja – AromaLogo ni povezan s kulturo države, vonj vpliva na koncentracijo, vzdušje in zaznavo prostora. Pri vplivu vonja na ljudi ni signifikantne razlike med slovensko, italijansko in indijsko kulturo. Obe kulturi sta občutljivi za neverbalno komunikacijo pri drugih kulturah in zaznavata vonj kot enega od elementov neverbalne komunikacije.
Keywords: vohalni marketing – AromaLogo, eterična olja, neverbalna komunikacija, različni narodi, Slovenija, Italija
Published in ReVIS: 01.07.2023; Views: 470; Downloads: 67
Full text (1,91 MB) |
16. |
17. |
18. Vključujoče delovne okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu : doktorska disertacijaDanijela Kralj, 2022, doctoral dissertation Abstract: Značilnost današnje družbe so kompleksni problemi in izzivi v naravnem okolju in družbenem prostoru. V teh dinamičnih in negotovih razmerah se je zdravstvo razvilo in se razvija kot čedalje bolj kompleksen sistem. Za učinkovitost zdravstvenega sistema, zdravstevnih ustanov, osebja, procesov in procesnih timov že dolgo več ne zadošča tradicionalno razmišljanje in delovanje. Kajti tudi zdravstvo ne more več brez interdisciplinarnega, medpodročnega in vključujočega povezovanja in sodelovanja. V povezavi s tem je vse bolj izrazita potreba po novih poklicnih znanjih in veščinah, pristojnostih in kompetencah ter enakih možnostih za vključujoče medpoklicno sodelovanje. Čeprav je ta pristop v svetu že uveljavljen, v Sloveniji o tem ni prav veliko znanstvenih del. Obravnavana tema Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu s celostnim in povezljivim, integrativnim pristopom ter rezultati teoretičnega in empiričnega dela je zato edinstven in izviren prispevk k nadaljnjemu proučevanju tega modela. Slednji prihaja v času institucionalnih napovedi o velikih spremembah zdravstvenega sistema in povečanju odpornosti po krizi s pandemijo COVID-19. S tem ima pričujoče doktrosko delo še dodano in uporabno (apliaktivno) vrednost. S prevladujočo teorijo normativne integracije, institucionalizacije in socializacije smo omenjeni model eksperimentalno že preizkusili v zdravstvu. Njegov okvir zajema teoretični in empirični del. Ugotovitve poudarjajo pomen vključujočega delovnega okolja za medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Na nov in učinkovitejši način kažejo na tako rekoč še ne povsem odkrit transformacijski potencial, ki z izboljšanjem medpoklicnega sodelovanja hkrati prispeva k večji odpornosti in prilagodljivosti zdravstva v današnjih razmerah visoke negotovosti s tveganji novih bolezni in pandemij ter odklonskih ravnanj ljudi. Na podlagi rezultatov v empiričnem delu raziskovanja smo tako s teoretičnega kot z uporabnega (aplikativnega) vidika potrdili, da pri tej doktorski disertaciji z naslovom Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu gre za nov in učinkovitejši pristop k izboljšanju medpoklicnih odnosov v zdravstvu.
Keywords: komunikacija, medpoklicno sodelovanje, vključujoče delovne okolje, vključujoče vodenje, vključujoča organizacijska klima
Published in ReVIS: 12.01.2023; Views: 809; Downloads: 88
Full text (2,81 MB) |
19. Notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom : magistrska nalogaRomana Zupan, 2022, master's thesis Abstract: Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in je na primarnem nivoju zdravstva vključena v primarno oskrbo pacientov, s katerimi s spoštljivim in empatičnim komuniciranjem vzpostavlja zaupen profesionalen odnos. Ker je pogosto prva, s katero pacienti in svojci prihajajo v kontakt, je med zdravstvenimi delavci najpogosteje izpostavljena verbalnemu nasilju. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom, kakšna sta ob tem tendenca vedenja in njena čustva. Z namenom odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja v prvem delu opišemo teoretična izhodišča, ki jih preverimo v empiričnem delu s kvalitativno raziskavo. V polstrukturiranem intervjuju je sodelovalo osem medicinskih sester, ki opravljajo delo ambulantne medicinske sestre in imajo izkušnjo verbalnega nasilja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom pojavi notranji dialog, ki se ga medicinske sestre zavedajo, a ga ne ubesedijo. Najpogosteje je imel družbenoocenjevalno funkcijo in negativno naravnanost, vendar so ga večinoma zmogle prekiniti in se profesionalno odzvati s spoštljivo in empatično komunikacijo. Ob tem so prepoznale zdrava negativna čustva, ki so jih vodila v funkcionalno vedenje z namenom pomagati pacientu. Najpogosteje so opisale razočaranje, jezo in strah, ki so jim še po dogodku povzročali stisko in stres. Izrazile so potrebo po opolnomočenju za uspešnejše obvladovanje komunikacije z verbalno nasilnim pacientom, saj so izpostavile izkustveno izobraževanje, krepitev medsebojnih odnosov in sodelovanja.
Keywords: medicinska sestra, komunikacija, verbalno nasilje, notranji dialog, čustva, vedenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 647; Downloads: 75
Full text (2,31 MB) |
20. Medkulturna komunikacija: študija primera čezmejnega sodelovanja na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica : magistrska nalogaTea Podobnik, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani ter
zgodovinske dejavnike, ki najbolj vplivajo na čezmejno sodelovanje med njimi. Osredotočili
smo se na območje Mestne občine Nova Gorica in Gorica, saj je tukaj čezmejno sodelovanje
zelo razvito na političnem, institucionalnem in gospodarskem področju, zato je potreba po
razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnose sodelujočih, ki izhajajo iz različnih kultur, še
toliko večja. Nekoč enotno območje je danes razdeljeno med dve državi, Italijo in Slovenijo.
Oba naroda pa sta tu sobivala že od nekdaj in odnosi med njima so se skozi zgodovino
spreminjali. Da bi lahko razumeli današnje stanje, je bilo torej potrebno pogledati tudi
zgodovinski razvoj dogodkov.
Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo. Z analizo obstoječe znanstvene literature
smo na osnovi medkulturnih in jezikovnih modelov štirih izbranih znanstvenikov opredelili
kulturne in jezikovne razlike, ki lahko vplivajo na interakcijo v procesih čezmejnega
sodelovanja. S podatki pridobljenimi v fokusni skupini pa smo ugotavljali, kako te razlike
vplivajo na čezmejno sodelovanje v praksi, pri izvedbi skupnih projektov.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti bistvene kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in
Italijani, ki definirajo dinamiko čezmejnega sodelovanja in lahko negativno vplivajo na
komunikacijo med njimi. V nadaljevanju smo razvili model usposabljanja, ki bo lahko služil
izvajalcem usposabljanj za pripravo programa za zaposlene na področju čezmejnega
menedžmenta. Namen usposabljanja je na praktičnih primerih predstaviti ugotovljene razlike,
da jih lahko udeleženci spoznajo, razumejo, se jih zavedajo in upoštevajo pri medsebojni
čezmejni komunikaciji. Ciljna skupina usposabljanja so predvsem tisti, ki se pri svojem
vsakodnevnem delu srečujejo s pripadniki druge kulture na obravnavanem čezmejnem
območju.
Keywords: Slovenija, Italija, Nova Gorica, Gorica, čezmejno sodelovanje, medkulturnost, komunikacija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 06.01.2023; Views: 781; Downloads: 73
Full text (2,45 MB) |
