Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Učinkovitost delitve znanja v organizaciji: vpliv dejavnikov, kot so kultura organizacije, tehnologija in vodstveni pristop : magistrska naloga
Blanka Gotlib Kerin, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na poglobljeni raziskavi, ki preučuje učinkovitost procesa delitve znanja v organizaciji, pri čemer posebno pozornost posveča vplivu dejavnikov, kot so kultura organizacije, tehnologija ter vodstveni pristop. Z združitvijo teoretičnih konceptov in praktičnega empiričnega dela smo postavili hipoteze in oblikovali osrednje raziskovalno vprašanje. Teoretični okvir predstavlja celovit vpogled v osnovne vidike znanja, vrste znanja, proces upravljanja z znanjem ter vlogo kulture, tehnologije in vodenja pri delitvi znanja v organizaciji. Empirični del razkriva raziskovalno metodologijo, vključno z vrsto raziskave, uporabljenim merskim instrumentom ter analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Pridobljeni rezultati ne le potrjujejo postavljene hipoteze, temveč tudi odgovarjajo na glavno raziskovalno vprašanje. Delo se zaključuje s prepoznavanjem omejitev, predlogi izboljšav ter smernicami za nadaljnje raziskave v tej pomembni domeni organizacijskega delovanja.
Keywords: učinkovitost delitve znanja, kultura organizacije, tehnologija, vodstveni pristop, upravljanje znanja
Published in ReVIS: 14.05.2024; Views: 204; Downloads: 5
.pdf Full text (1,70 MB)

2.
Zaupanje v civilnodružbene organizacije : študija primera zaupanja v sindikate v Sloveniji
Edi Vivoda, 2012, master's thesis

Abstract: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Keywords: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1270; Downloads: 53
.pdf Full text (1,25 MB)

3.
Med poslanstvom in trženjem zasebnih neprofitnih kulturnih organizacij : magistrsko delo
Branka Škerl, 2016, master's thesis

Abstract: Razlog za začetek delovanja zasebne neprofitne organizacije je običajno poslanstvo. Posamezniki se odločajo za registracijo zasebne neprofitne organizacije pogosto zaradi boljšega zadovoljevanja določenih potreb, podjetniških nagibov in davčnih olajšav, temeljni vzgibi zasebnih neprofitnih dejavnosti po ekonomski teoriji pa so povsem neekonomske narave.Ker je v 21. stoletju prišlo do situacije, ko kapital ne igra več glavne vloge v družbeno-političnih odnosih ljudi, je to lahko tudi čas, daje kulturi prednost pred drugimi področji. Kultura ima možnost krepitve in širitve, kajti razvijanje idejne parole "vrednote in poslanstvo pred kapitalom" ponuja možnost rušenja paradoksa,da je kultura nekoristen "zajedalec davkoplačevalskih sredstev". Da se lahko kulturna dobrina, ki je bolj ali manj tudi javnega značaja,razvije v umetniško platformo, je potrebno, da gre tako posameznik kot organizacija skozi proces ustvarjalnosti. Zasebna neprofitna kulturna organizacija zmore ta proces uspešno izpeljati le, če skrbno prouči poslanstvo in trženje že ob ustanovitvi, paziti pa mora, da tržni vidik ne prevlada nad izpolnjevanjem poslanstva. Zasebne neprofitne kulturne organizacije se s svojim poslanstvom vključujejo na kvazi javni kulturni trg, ki ima zaradi specifičnih lastnosti kulturnih dobrin tudi pomanjkljivosti. Ustanovitev zasebnega zavoda s področja kulture je ustvarjalna odgovornost za kulturo posameznika in s tem tudi naroda.
Keywords: zasebne neprofitne organizacije, kultura, trženje
Published in ReVIS: 24.07.2018; Views: 2261; Downloads: 183
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top