Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Migracijski tokovi v Evropo in posledično v Slovenijo so čedalje bolj obsežni in zahtevajo prilagajanje obstoječe države sprejemnice na novo družbeno strukturo ter skrb za ranljive skupine – begunce, imigrante in prosilce za azil, ki potrebujejo takojšnjo podporo in vključitev v procese učinkovite integracije. Namen naloge je zbrati in sistematično pregledati različne vidike migrantske problematike, od pogostega nerazumevanja terminologije, ki označuje priseljence, vzrokov za njihove migracije, javnih diskurzov do aktualne področne zakonodaje, ki ureja integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost namenjamo prav procesom vključevanja, med katerimi nas še posebej zanima vključevanje priseljencev preko umetnostnih vsebin. Izhajamo iz predpostavke, da nekateri priseljenci prinašajo s seboj določena znanja na umetniškem področju, obenem pa udejstvovanje preko kulturnih vsebin tudi vsem drugim omogoča ohranjanje in negovanje njihovega kulturnega izročila. Ugotovili smo, da so migranti podvrženi diskriminaciji in da s (pro)aktivnim udejstvovanjem v polju umetnosti lahko ozaveščajo širšo družbo o svoji kulturni dediščini in doprinesejo h kulturni raznolikosti in harmoničnemu sobivanju. V sklepnem delu naloge smo preko izbranih dobrih praks pri nas, ki smo jih preučevali na primerih nevladnih organizacij ter izvedbe lastne raziskave – zbiranje podatkov s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, oblikovali možne module vključevanja ranljivih skupin migrantov in njihovih potomcev iz Afrike in Srednjega vzhoda v umetniške vsebine, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe in obenem obogatijo naše vse bolj multikulturno okolje.
Keywords: migracije, integracija, umetnost, multikulturnost, kulturno izročilo, potrebe migrantov, umetnostna terapija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 06.01.2023; Views: 732; Downloads: 61
Full text (1,53 MB)

Abstract: V pričujočem magistrskem delu predstavimo tisto, kar je Samuel Huntington v svoji knjigi »Spopad civilizacij« leta 1996 ovrednotil kot »Zahodno« in »nezahodno«, z grožnjo neizogibnega trka v prihodnosti, ki bo nastal zaradi kulturnih razlik med njima. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo zajemanja dejstev in SWOT-analizo, namenjeno iskanju prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (angl. strengths, weaknesses, opportunities, and threats), ki jih prinaša trk Zahoda, ki sloni na materialističnih vrednotah, z bolj duhovno filozofijo, ki temelji na principu jin-jang, ki stremi k harmoničnemu delovanju in se danes postavlja s konfucijanstvom in moderno Kitajsko v boju za prevlado načel kot tudi ekonomske uspešnosti. Obstajata torej dve drži, fundamentalistična, ki temelji na tradicionalnih vrednotah tudi s svojo ekstremnostjo, ko gre za ohranitev in obrambo neke kultura in vere, in sekularizirana moderna zahodnost v globaliziranem svetu. Ne obstajata več »tukaj« in »tam«, temveč le globalna vas, kjer je nova Svilna pot splet z naraščajočo globalno trgovino vseh z vsemi, ki ji vlada »vesternizirana nasilna kultura«. Demografske pretnje eksponentno rastočega prebivalstva prinašajo vedno večje razlike in grozečo revščino v državah v razvoju, kar spodbuja migracije, ki potekajo proti razvitemu severu in zahodu in iz vasi v mesta. Tehnološki napredek prinaša višji standard kot tudi vedno bolj onesnaženo okolje, kar le polagoma pridobiva na pomenu kot največja pretnja prihodnosti globalne civilizacije. Monoteizmi, bipolarnost in onesnaženje so danes tiste realne grožnje za nastanek globalne civilizacije, ki naj bi temeljila na dialogu strpnosti in sodelovanju različnih v boju za demokratične vrednote, ki so kulturno in civilizacijsko utemeljene (človekove pravice). Mir se ne bo ohranil, če se velika večina človeštva ne združi v njegovo obrambo in si dokaže, da zmore odbiti barbarske in atavistične sile. Živimo v »družbi tveganja«, kot trdi Ulrich Beck (1986 v Tomšič 2009).
Keywords: fundamentalizem, sekularizacija, vesternizacija, kultura, monoteizem, magistrske naloge
Published in ReVIS: 06.01.2023; Views: 791; Downloads: 33
Full text (1,41 MB)

Abstract: Bohinjska železnica je danes 129 kilometrov dolga železniška povezava med Jesenicami in Sežano, ki povezuje gorenjsko, goriško in obalno-kraško statistično regijo. Njen potek je zaradi zgodovinske gospodarske pomembnosti umeščen v alpsko-jadranski prostor, kar je razlog za prečenje alpskih pregrad, rečnih dolin in kraške planote. Posledica takšnega poteka je njena težavnost, kar dokazujejo strmi vzponi oziroma padci proge, številni predori, galerije, viadukti, mostovi in prepusti, ki spadajo med presežnike na slovenskem železniškem omrežju. Takšna težavna železniška gradnja je posledica gostih prometnih tokov v času Avstro-Orgske monarhije iz smeri zgornjeavstrijskih dežel in Češke proti Trstu. Zaradi pestrega zgodovinskega dogajanja po razpadu cesarstva, so se omenjeni prometni tokovi preusmerili ali popolnoma usahnili, zaradi česar se je zmanjšala tudi pomembnost proge. Slednje je v kombinaciji s potekom po sorazmerno slabo poseljenih območjih vseh treh statističnih regij razlog, da se je v preteklosti ni pretirano obnavljalo ali nadgrajevalo, zaradi česar ima danes obravnavana železnica izredno zastarelo tirno, postajno in signalnovarnostno infrastrukturo ter tirna vozila. Prav tako se ji zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov ne namenja večje in pomembnejše vloge na potniškem ali tovornem področju v prihodnosti. S pričujočo magistrsko nalogo želimo dokazati, da je takšno stališče napačno. S kombinacijo študije primera in metodološkim opazovanjem smo naredili temeljito analizo trenutnega stanja na progi in z različnimi primerjavami ter morebitnimi prihodnjimi perspektivami izluščili njen izredno velik prometni potencial, ki še zdaleč ni tako omejen, kot ga lahko vidimo danes. S kombinacijo dveh metodoloških pristopov smo progo analizirali s treh vidikov: pestre preteklosti, stanja v današnjem času ter morebitne perspektive v prihodnosti. Ugotovili smo, da je njena svetla prihodnost in povečana prometna pomembnost mogoča predvsem z večjim vlaganjem v dotrajano infrastrukturo in tirna vozila ter smiselnim kombiniranjem potniškega in tovornega prometa.
Keywords: Bohinjska železnica, potniški promet, tovorni promet, turistična perspektiva, izboljšave, magistrske naloge
Published in ReVIS: 06.01.2023; Views: 768; Downloads: 44
Full text (21,92 MB)

Abstract: Psihosocialne obremenitve medicinskih sester so sestavni del poklica in povsem se jim ni možno izogniti. Delujejo kot indirektna tveganja, saj povzročajo stres in kadar je učinek stresnih reakcij prepogost, nastajajo številne negativne posledice za psihofizično zdravje. V magistrskem delu smo opisali negativne učinke kronične stresne reakcije, sindrom izgorelosti in poklicno posttravmatsko stresno motnjo. Negativni učinki psihosocialnih obremenitev se ne kažejo le na zdravju medicinskih sester, pač pa pomembno vplivajo na zadovoljstvo pri delu, varnost pacientov in delovanje zdravstvenih organizacij, zato je pomembno prepoznavanje le teh in obstoj ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. V magistrskem delu smo opredelili nabor ukrepov za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester s stališča posameznika in delovnih organizacij. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno raziskovalno paradigmo in se z intervjuji poglobili v individualno doživljanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester sodelujočih v raziskavi. Ugotovili smo, da se večina s psihosocialnimi obremenitvami pri delu srečuje vsakodnevno, skoraj vsi intervjuvanci pa nekajkrat tedensko. Najizraziteje izstopajo obremenitve povezane s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi, kar posledično vodi do velikih delovnih obremenitev, časovnih pritiskov, dodatnih izmen dela in slabše kakovosti dela. Večina sodelujočih v raziskavi psihosocialne obremenitve obvladuje z aktivacijo lastnih virov moči in podpornega socialnega omrežja. Strokovne pomoči se ne poslužujejo. Kot glavni ukrep za lažje obvladovanje obremenitev so vsi izpostavili potrebo po večjem številu zaposlenih. Iz omenjenega izhaja ugotovitev, da sta v povezavi z opisano problematiko pomembna ukrepa sprejetje novih standardov in normativov za zdravstveno nego, ki bi zagotavljali dovolj zaposlenih, ter ustreznejše vrednotenje dela medicinskih sester. S tem bi zagotovili tudi kvalitetnejšo, predvsem pa varnejšo obravnavo pacientov. Z magistrskim delom želimo dvigniti nivo osveščenosti glede opisane problematike in obenem izpostaviti pomen sistemske ureditve dostopnosti strokovne pomoči za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester, k čemur bi lahko pomembno prispevali psihosocialni svetovalci (izvajanje izobraževanj, razbremenilnih pogovorov, supervizije in psihosocialnega svetovanja).
Keywords: psihosocialne obremenitve, medicinske sestre, posledice, kronična stresna reakcija, sindrom izgorelosti, obvladovanje psihosocialnih obremenitev, magistrske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 748; Downloads: 96
Full text (1,64 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo najprej obravnavali področji spanja in težav s spanjem. Spanje je univerzalna funkcija živih bitij, ki obsega eno tretjino človeškega življenja. Slab ali nezadosten spanec je povezan s številnimi motnjami v večini telesnih sistemov. Drugo področje, ki smo ga obravnavali v nalogi, je perfekcionizem. Za perfekcionizem je značilno stremljenje k brezhibnosti in postavljanje previsokih standardov delovanja, kar spremljajo težnje po pretirano kritičnem ocenjevanju svojega vedenja. V zadnjih nekaj desetletjih se je veliko raziskav osredotočilo na preučevanje razmerja med perfekcionizmom, psihološko prilagoditvijo in motnjami. Glede povezave med perfekcionizmom in težavami s spanjem so nekateri raziskovalci v 80. letih prejšnjega stoletja poudarili, da je vzburjenje, ki je značilno za nespeče, v resnici čustveno vzburjenje, ki izhaja iz tesnobnega perfekcionističnega osebnostnega sloga. Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati povezavo med motnjami spanja in izbranimi dimenzijami perfekcionizma na vzorcu študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ). Temeljni cilj naloge je bil preučiti, ali perfekcionizem napoveduje motnje spanja. V raziskovalnem delu naloge smo opravili kvantitativno raziskavo s pomočjo ankete med študenti FUDŠ. Za zbiranje podatkov smo uporabili Pittsburški vprašalnik o kakovosti spanja in večdimenzionalno lestvico perfekcionizma. Raziskava je pokazala povezavo med motnjami spanja in perfekcionizmom oziroma njegovo posebno manifestacijo: tesnobo zaradi možnih napak in dvomov o lastnih dejanjih. Rezultati te študije, ki kažejo na povezanost med perfekcionizmom in nespečnostjo, so lahko koristni pri razvoju novih terapij za boj proti motnjam spanja.
Keywords: spanje, motnje spanja, nespečnost, perfekcionizem, dimenzije perfekcionizma, magistrske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 652; Downloads: 88
Full text (1,11 MB)