Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo. Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša. V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe. V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Keywords: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 674; Downloads: 36
Full text (1,79 MB)

Abstract: V omenjeni nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor, ali mediji vplivajo na zaznavo varnosti. Delo smo razdelali na dva dela: najprej smo na podlagi deskriptivne analize virov razdelili vprašanje v dve kategoriji. Prva je bila kategorija varnosti, kjer smo razložili pojem in definicijo varnosti. Hkrati smo analizirali, kaj vse prinašajo varnostna vprašanja v sodobnem času in kakšen je varnostni vidik v Sloveniji. V nadaljevanju smo se posvetili kategoriji medijev, kjer smo se osredinili na tehnično sestavo medijev ter poskušali razložiti kompleksnost delovanja današnjega informiranja uporabnikov. Obenem smo opisali filtrirni mehurček in povratno zanko, ki jo pri tem ustvarja uporabnik sam. V drugem delu smo raziskovalna vprašanja razčlenili ter postavili pet hipotez ter za iskanje ustreznih odgovorov opravili kvantitativno analizo. Rezultati so pokazali, da je danes uporabnik medijsko vodljiv, živi v svojem filtrirnem mehurčku in na varnostna vprašana ni občutljiv. Zaveda se medijskega spremljanja in se v določeni meri s tem tudi strinja. Stvari se obrnejo, ko pride do objave izrednih novic, ki ga neposredno prizadenejo. Takrat postavi varnost na prvo mesto in zasebnost potisne v ozadje. Zaključimo lahko, da imajo mediji večji nadzor, če je uporabnik podvržen sistemu obveščanja, kjer je tok informiranja o izrednih dogodkih bolj pogost. Takrat medijem tudi bolj zaupa. Vendar pri tem trpi njegova zasebnost. To pa si lahko povrne nazaj, tako da se opolnomoči v smislu informacijske tehnologije ter se informira iz različnih medijskih virov.
Keywords: mediji, varnost, internet, občutki varnosti, kvantitativna analiza, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 637; Downloads: 62
Full text (2,51 MB)

Abstract: Magistrska naloga predstavlja položaj in financiranje mednarodnih osnovnih šol v Sloveniji na študiju primera Francoske šole v Ljubljani. K problematiki smo pristopili s širokim uvidom v zasebno osnovno šolstvo, ki izhaja iz narave proučevanega predmeta. Prikazali smo statistične in finančne podatke o zasebnem osnovnem šolstvu v Sloveniji, pri čemer smo posebej izpostavili mednarodne osnovne šole. Podatki so pokazali in izpostavili specifiko ter problematiko mednarodnih zasebnih osnovnih šol, ki so zaradi nesofinanciranja s strani države postavljene v neenakopraven položaj. Prikazali smo dosedanja prizadevanja in ukrepe različnih akterjev za doseganje enakopravnejšega položaja (mednarodnih) zasebnih osnovnih šol z drugimi (zasebnimi) osnovnimi šolami v Sloveniji, prikazali vpliv civilne družbe na uveljavljanje pravic zasebnih osnovnih šol ter oblikovali izhodišča za nadaljnji razvoj mednarodnih zasebnih osnovnih šol. V kvalitativni raziskavi smo uporabili kvalitativne raziskovalne metode s polstrukturiranimi intervjuji in pripravili izsledke. Celovito smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, kakšen je položaj in kakšno je financiranje zasebnih mednarodnih osnovnih šol v primerjavi s položajem in financiranjem drugih zasebnih osnovnih šol, katera prizadevanja in ukrepi so bili izvedeni za doseganje enakopravnejšega položaja mednarodnih zasebnih osnovnih šol v primerjavi z ostalimi zasebnimi osnovnimi šolami v Sloveniji ter katere so ovire in možnosti za nadaljnji razvoj mednarodnih zasebnih osnovnih šol v Slovenije.
Keywords: zasebne osnovne šole, mednarodne osnovne šole, mednarodne javne osnovne šole, mednarodne zasebne osnovne šole, financiranje zasebnega osnovnega šolstva, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 696; Downloads: 61
Full text (3,55 MB)

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Znanje, ki ga posameznik ima, lahko v grobem razdelimo na dva dela. Prvi del je eksplicitno znanje, ki je na tak način tudi predstavljeno in preneseno naprej na ostale posameznike. In potem so v posamezniku še znanja, ki so navzven skrita in jim s tujko r ečemo tacitna znanja. V kolikor ima ta tiha znanja vodja, je to poglavitni člen v oblikovanju organizacijske kulture močne in uspešne organizacije. Zanima nas, kako se tiho znanje odraža, kako se ga vidi in se to odseva v organizacijo? Kako vodja v organiz aciji poskrbi za prenos tihega znanja od posameznikov na skupino? Namen: Namen naloge je predstaviti prenos tihega znanja v organizaciji in vpliv vodje na prenos tihega znanja. Organizacijam želimo pokazati, da upravičeno lahko cenijo in obravnavajo tiha z nanja vodje kot bogastvo posameznika in intelektualn i kapital celotne organizacije. Tiho znanje vodje prispeva svoj delež k močni in zdravi kulturi organizacije. Problem vidimo v tem, ker se o tihem znanju premalo ali pa sploh ne govori. Z raziskavo želimo predstaviti njen pomen in tiho znanje umestiti med ključne dejavnike, ki pripomorejo k uspešnosti. Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo, kjer smo izvedli intervjuje z vodji razvojno - raziskovalne organizacije. Pri kvalitativni razis kavi smo poiskali kode in pojme v analiziranem gradivu. S procesom kodiranja smo interpretirali analizirano besedilo. Pri tem nismo iskali kod z namenom, da bi se jih preštelo, kolikokrat se je določena koda pojavila v analiziranem besedilu, ampak smo s ko diranjem in kategoriziranjem oblikovali teoretično razlago in pojasnili proučevano situacijo. Celoten postopek je tako potekal v več korakih, kjer smo začeli z urejanjem gradiva, določanjem enot kodiranja, nadaljevali s kodiranjem, izborom in definiranjem relevantnih pojmov ter oblikovanjem kategorij, definiranjem kategorij in oblikovanjem končne teoretične formulacije. Tako izbrana metoda je bila za našo raziskavo najbolj ustrezna, saj ustreza problemu in cilju raziskovanja. Omogočila nam je raziskavo ravn anja, dogodkov, delovanja organizacije, socialnega okolja, interakcije in medsebojnih odnosov. Preko skrbno izbranih vzorcev smo pridobili podatke, ki so najbolj relevantni za raziskovani primer. Rezultati: Tiha znanja vplivajo na oblikovanje močne in zdra ve kulture organizacije, ki spodbuja širjenje znanja in posledično nadaljnji razvoj organizacije. V odja s svojim delovanjem, načeli, vrednotami in prepričanji spodbuja prenos tihega znanja med posamezniki in od posameznikov na celotno organizacijo. Organizacija: Raziskava pokaže pomen upravljanja z znanjem in pomen prenosa tihega znanja v organizaciji. Organizacija lahko opravičeno ceni in obravnava tiha znanja kot bogastvo posameznika in intelektualni kapital celotne organizacije. Družba: V družbi i n širšemu okolju z raziskavo prikažemo kako pomembno je širiti svoja tiha znanja med ostale ljudi za skupno korist. Originalnost: V raziskavi se prvič opisuje vpliv vodje na prenos tihega znanja. P rvič pokažemo povezavo med obstoječimi teoretičnimi osnovam i in najnovejšimi raziskavami iz tega področja. Tiho znanje je še zelo neraziskano področje v okviru menedžmenta znanja. V nalogi predstavimo njegov pomen v razvojno - raziskovalni organizaciji. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavi tihega znanja in n jegovega prenosa smo se omejili le na vplive vodje. V smeri nadaljnjih raziskav bi bilo smiselno raziskati tudi druge pomembne vplive, kot so odnosi med zaposlenimi, stopnja zaupanja znotraj organizacije in številni motivacijski faktorji.
Keywords: tiho znanje, vodja, prenos znanja, znanje, čustva, vedenje, organizacijska kultura, duhovno vodenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1264; Downloads: 95
Full text (1,17 MB)

Keywords: kakovost, epidemija, covid-19, osebno življenje, izgorelost, demografski indikatorji, delovno življenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 959; Downloads: 89
Full text (1,48 MB)