Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: menedžment, avtoriteta, ovire pri napredovanju, stili vodenja, konflikt, odnosi, usklajevanje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 953; Downloads: 80
Full text (1,27 MB)

Keywords: menedžer, družinsko podjetje, osebnostne lastnosti, organizacijsko vedenje, vodenje, odnosi, menedžment, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1017; Downloads: 73
Full text (715,56 KB)

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Keywords: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1073; Downloads: 0
This document has many files! More...

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Zanima nas, a li se znanj a in sposobnosti vodje odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom, kar bomo i zvedeli s pomočjo postavljenih raziskovalnih tez. Namen: Namen raziskave je raziskati znanja in sposobnosti, ki jih mora imeti vodja občinske uprave treh obravnavanih občin , da bi lahko vodila sodelavce k doseganju čim večjega zadovoljstva na delovnem mestu. Zanima nas vpliv čustvene inteligence, etike, morale in vre dnot na vodenje, pregledali pa bomo tudi vodenje z vidika družbene odgovornosti in timskega pristopa k delu. Metoda: Za teoretični del naloge smo uporabili metodo kompilacije, s katero smo preučili domačo in tujo strokovno literaturo, ki smo jo z navedeno metodo citirali, povzemali in navajali. Podatke, s katerimi smo oblikovali empirični del naloge in raziskali obravnavani pojav, smo pre učili s pomočjo študije primera , ki je primerna za majhne vzorce . Za analizo podatkov je bila opravljena kvalitativna in kvantitativna obdelava z me šano metodo , in sicer , z intervjujem kot metodo kvalitativne analize , in z anketiranjem k ot metodo kvantitativne analize. Z mešano metodo smo želeli doseči isti cilj, a hkrati pridobiti bolj objektivne rezultate kvalitativne anal ize in odkriti %kaj in zakaj% in ne %koliko%, zato so uporabljeni glavni merski postopki besedni opisi. Rezultati: Rezultati povedo, da se znanja in sposobnosti vodje pomembno odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom. Primanjkljaj potrebnih kompetenc vo dje je povezan z načinom vodenja, ki se je oblikoval v odvisnosti od nje nega pogleda na čustva, etiko, moralo, na vrednote, družbeno odgovornost in timski pristop dela ter v odvisnosti od pričakovanj nje nih sodelavcev. Pomembno je spoznanje, da se vodja v procesu vodenja ves čas giblje v krogu nenehnega učenja in nadgrajevanja svojih znanj in kompetenc, s katerimi dopolnjuje svoj način vodenja tako, da so sodelavci vedno bolj zadovoljni s svojim delom. Organizacija: Raziskava prispeva k razumevanju vloge v odij v občinskih upravah in opozarja na pomen pravega ravnanja v odnosu do sodelavcev . Organizacija, ki želi biti uspešna, mora posvečati veliko vlogo ravnanju s sodelavci , saj je bistvo uspešnega vodenja v tem, da vodja doseže zadovoljstvo svojih sodelavc ev, ki bodo le tako lahko dali vse od sebe in prispevali k doseganju ciljev organizacije in s tem k njeni uspešnosti. Družba: Občinska uprava je postavljena zato, da bi v kar največji meri zadovoljevala po trebe svojih občanov , k akovosten servis občanom kot uporabnikom storitev pa lahko nudijo le zadovoljni sodelavci v občinski upravi. Originalnost: V občinskih upravah obravnavanih občin še ni so bile izvedene raziskav e o vplivu znanj in sposobnosti vodij na zadovoljstvo sodelavcev z delom. Zato bo ta raziska va, ob upoštevanju ugotovitev in priporočil v posamezni občinski upravi, pripomogla k bolj pozornemu vodenju z namenom večanja zadovoljstva sodelavcev z delom v procesu stalnega učenja in izboljševanja. Ugotovitev, ali so izvedeni ukrepi obrodili sadove, p a bodo dala nova merjenja, analize in primerjave le - teh, ki jih je nujno kontinuirano izvajati. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo se je vključila večina sodelavcev , vendar je bil vzorec kljub temu majhen in je v vseh treh občinskih upravah skupa j štel le 45 oseb, kar je gotovo neke vrste omejitev. Povprečne vrednosti dobljenih odgovorov na trditve so zaradi tega temu primerne , vendar pa odgovori odražajo dejansko stanje v posamezni organizaciji, ki smo jih zaradi njihove majhnosti lahko obravnava li tudi po posameznem sodelavcu in ne le po povprečnih vrednostih , kar je prednost raziskave . Omejitev te raziskave je tudi v tem, da je njena avtorica neposredno nadrejena eni izmed vodij, po drugi strani pa je omejujoč tudi sam vpliv prisotnosti raziskov alca pri izvedbi intervjujev. V bodoče bi bilo smiselno izvesti raziskavo še na večjem številu občinskih uprav, ki bi bile po številu sodelavcev primerljivih velikosti. Širitev obsega raziskovanja bi prihodnjim raziskovalcem omogočila primerjalno anali zo z adovoljstva v občinskih upravah glede na njihovo velikost.
Keywords: občinska uprava, znanje, sposobnosti, način vodenja, zadovoljstvo sodelavcev, ravnanje z ljudmi, motivacija, nenehno učenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 947; Downloads: 64
Full text (2,17 MB)

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Keywords: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1311; Downloads: 79
Full text (8,90 MB)