71. Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji : magistrska nalogaMagda Lužar, 2014, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Keywords: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 880; Downloads: 55
 Full text (1,49 MB) |
72. Kako učinkovit prenos znanja med zaposlenimi krepi intelektualni kapital organizacije : magistrska nalogaTatjana Vene, 2014, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Raziskovalno vprašanje izhaja iz ugotovitve, da intelektualni kapital in znanje zaposlenih predstavlja ta konkurenčno prednost organizacije, zato je pomemben prenos znanja med zaposlenimi . Ugotavljamo, kako je za organizacijo pomembno znanje, sposobnost za poslenih v organizaciji, da prepoznajo, u svojijo in prenašajo nova znanja med zaposlene znotraj organizacije in poiščemo najvplivnejše dejavnike, ki vplivajo na prenos znanja med zaposlenimi. Namen: Namen je predstaviti pomen znanja in pomen procesa prenosa znanja v izobraţevalni organizaciji, identifi cirati intelektualn i kapital in odkriti pomen, ki ga zaposleni pripisujejo dejavnikom prenosa znanja. Poročati ţelimo o gibanju intelektualnega kapitala v eni izmed največjih izobraževalnih organizacij. Metoda: Z metodo kompilacije smo v teoretičnem delu poleg citiranj in povzemanja v nekaterih poglavjih dodali svoje mnenje in stališča. V prvem delu empirične naloge smo podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, analizirali z opisno statistiko, testom zanesljivosti, Spearmanovim koeficientom korelacije rangov in Hi - kvadrat testom. Za drugi del empirične naloge pa smo na podlagi VAIC tm - modela ugotavljali gi b anje intelektualnega kapitala. Njegovo gibanje smo s študijem primera proučili za pet let. Rezultati: Rezultati kažejo, da je za organizacijo zelo pomembno znanje zaposlenih, saj jim omogoča uspešnost pri delu. Anketiranci hitro prepozna jo nova znanja v okolju in jih u svojijo, kar pripomore k izboljšavam in uspešnosti organizacije. Vloga dajalca in iskalca znanja v procesu prenosa znanja med zaposlenimi je odvisna predvsem od osebnostnih značilnostih posameznika in zaupanja med njimi. Analiza posameznih korelacij znotraj konstruktov dejavnikov prenosa znanja nam pove da je učinkovit prenos znanja med zaposlenimi v povezavi z motiviranjem, nagrajevanjem zaposlenih ter sodelovanjem menedžmenta. Največji vpliv na prenos znanja pa imajo vizija, poslanstvo, cilji in strategija organizacije in informacijska tehnologija. Na podlagi analize gibanja intelektualnega koeficienta dodane vrednosti v letih 2008 do 2012 ugotavljamo, da je gibanje človeškega in finančnega kapitala v obdobju petih let enakomerno, strukturni kapital pa v letu 2010 drastično naraste, do leta 2012 pa je v rahlem porastu. Organizacija: Menedžment mora spodbujati dejavnike, ki vplivajo na učinkovit prenos znanja med zaposlenimi in investirati v znanje zaposlenih, kar prispeva k učinkovitejši produktivnosti človeškega kapitala in povečuje intelektualni koeficient dodane vrednosti . Družba: Za uspešno izobraževalno institucijo, ki ustvarja in prenaša znanja, so ključ do uspeha zadovoljni zaposleni, njihova motivacija, njihove izkušnje, spretnosti in veščine. Originalnost: Pri prebiranju domače in tuje literature ugotavljamo, da do sedaj še ni bilo v izobraževalni organizaciji narejenih podobnih raziskav, zato bo naše delo novost na tem področju in dodana vrednost poslovnih poročil izobraževalne organizacije. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo je bila vključena večja izobraževalna organizacija, vrednotenje intelektualnega kapitala pa se je izvedlo v obdobju od 2008 do 2012. Smiselno bi bilo narediti podobno raziskavo v drugi izobraževalni organizaciji, ju primerjati med sabo in prikazati smernice učinkovitega prenosa znanja med zaposlenimi v obliki modela za učinkovit prenos znanja med zaposlenimi v izobraževalni organizaciji.
Keywords: znanje, intelektualni kapital, prenos znanja, izobraževanje, motivacija, zaupanje, osebnost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1391; Downloads: 88
Full text (720,68 KB) |
73. Vrednotenje merilne negotovosti v farmacevtskih laboratorijih - korak k poslovni odličnosti : magistrska nalogaEmanuela Petković, 2013, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Za vzpostavitev in ocenjevanje sistemov kakovosti v farmacevtski industriji obstaja več vrst standardov. S kakovostjo lahko povežemo tudi standarde za ugotavljanje skladnosti ISO 17000. Eden od standardov na področju ugotavljanja skladnosti je standard ISO/IEC17025. Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zahteva, da laboratoriji pri navajanju rezultatov podajajo tudi merilno negotovost. Do zdaj je bil ta termin uporabljen le v primeru kalibracij in uporabe referenčnih substanc. Glede na zgodovino podajanja rezultatov kemijskih meritev lahko pričakujemo, da bo takšen način podajanja, tj. rezultat+/-merilna negotovost,kmalu uveljavljen tudi na področju farmacevtske industrije. Namen: Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu opredeliti kakovost, kontrolo kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, pomen standardizacije kot način izboljševanja procesov, zaposlene kot vir inovacij in stalnih izboljšav ter merilno negotovost. Namen praktičnega dela je ovrednotiti merilno negotovost posameznih merilnih veličin in preveriti njihov vpliv na merilno negotovost rezultata. Cilji raziskave so določiti merilno negotovost rezultatov analiz,izvedenih s tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v farmacevtskem laboratoriju, ugotoviti, kateri izvori merilne negotovosti obstajajo in ključno prispevajo k merilni negotovosti rezultata, in ugotoviti, katera od moţnih napak izvajalca (analitika) v merilnem postopku ključno vpliva na rezultat, ter na osnovi ugotovitev postaviti model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov v farmacevtskih laboratorijih v smislu zmanjševanja merilnih negotovosti posameznih merilnih veličin ter zmanjševanja napak izvajalcev analiz. Metoda: V magistrski nalogi smo ovrednotili merilno negotovost rezultatov,dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Merilno negotovost smo izračunali v skladu s priporočili. Vodila za podajanje negotovosti pri meritvah (angl.Guide to the expression of uncertainty in measurement GUM). Merilno negotovost smo izraunali tudi s t. i. Kragtenovim načinom. Posamezne prispevke k merilni negotovosti končnega rezultata smo analizirali in s tortnimi diagrami prikazali, kateri od posameznih prispevkov največ prispeva k merilni negotovosti končnega rezultata. Rezultati:Ugotovili smo, da uporaba večje volumetrične steklovine signifikantno vpliva na zmanjšanje skupne merilne negotovosti končnega rezultata. Ugotovili smo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra ključno pri zmanjšanju napak v laboratoriju .Organizacija: Določili smo, kateri parametri ključno vplivajo na zmanjšanje merilne negotovosti, in postavili model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov. Družba: Pri vrednotenju rezultatov v farmacevtskem laboratoriju imamo lahko dva skrajna načina vrednotenja; rezultat ocenimo kot neustrezen, dejansko pa je ustrezen, in rezultat ocenimo kot ustrezen, dejansko pa je ne ustrezen. V prvem primeru je posledica nepravilnega vrednotenja rezultatov uničenje serije zdravil, ki so sicer ustrezne. S tem povzročimo organizaciji izgube. V drugem primeru pa lahko resno ogrozimo zdravje pacientov. Originalnost: Originalnost raziskave je v vrednotenju merilne negotovosti v farmacevtskem laboratoriju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na vrednotenje merilne negotovosti rezultatov, dobljenih z metodo tekočinske kromatografije.
Keywords: kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, standardizacija, merilna negotovost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 2527; Downloads: 67
Full text (1016,76 KB) |
74. Komuniciranje v sodobni organizaciji in zadovoljstvo zavarovancev : magistrska nalogaHermina Pezdirc Žulič, 2013, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas zadovoljstvo zavarovancev z zavarovalnico. Sprašujemo se, ali obstajajo razlike v zadovoljstvu zavarovancev z različnimi vrstami zavarovanj in kako podane ocene zadovoljstva zavarovancev vplivajo na sklenitev novega zavarovanja. Namen: Namen naloge v teoretičnem delu je spoznati zavarovalno storitev, komuniciranje v zavarovalništvu, zadovoljstvo zavarovancev in kakovost zavarovalne storitve. Namen empiričnega dela raziskave je ugotoviti stopnjo zadovoljstva anketiranih v vzorcu, ki smo ga izbrali iz populacije tistih zavarovancev, ki so prejeli izplačilo zavarovalnine ob nastanku zavarovalnega primera, iz naslova nezgodnega zavarovanja, zavarovanja avtomobilskega kaska in zavarovanja MojDom. Metoda: Naloga vključuje metodo kompilacije, statistično metodo in metodo anketiranja. Metodo kompilacije smo uporabili v teoretičnem delu naloge in zajema citiranje, povzemanje ter navajanje. V empiričnem delu naloge smo podatke, pridobljene z anketiranjem preko telefonske linije, analizirali s statističnimi metodami. Za analizo podatkov prvega dela anketnega vprašalnika smo uporabili Kruskal-Wallisov test za vse tri vrste zavarovanj, Post hoc test, Jonckheere-Terpstra test in Wilcoxonov test med pari različnih vrst zavarovanja. Pri drugem delu anketnega vprašalnika smo podatke analizirali s Hi-kvadrat testom in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z rezultati raziskave lahko potrdimo, da so anketirani zavarovanci v povprečju zadovoljni z zavarovalnico. Analiza rezultatov je pokazala, da se podane ocene zadovoljstva anketiranih razlikujejo med različnimi oblikami zavarovanj, vendar le-te izrazito ne odstopajo, zato pri večini opravljenih statističnih testov nismo zaznali statistično značilnih razlik. Statistično značilno razliko je pokazal izračun Wilcox testa za prvi par vrst zavarovanj pri tretjem vprašanju o doslednosti strokovnih sodelavcev, nadalje pri izračunu Hi-kvadrat testa prav tako zasledimo statistično značilna odstopanja in v zaključku analize z binarno logistično regresijo ugotovimo statistično značilen vpliv sedmega vprašanja na odločitev anketiranih glede sklenitve novega zavarovanja. Organizacija: Rezultati raziskave lahko zavarovalnici služijo kot temelj predlogov za izboljšanje tistih področij, kjer so bila ugotovljena statistično značilna odstopanja. Strokovne sodelavce, ki rešujejo zavarovalne primere po različnih vrstah zavarovanja, se lahko opozori na doslednost in odnos do zavarovancev. Omenjeni pristop pomeni izboljšanje dela zaposlenih, kar bo vplivalo na večje zadovoljstvo zavarovancev. Med raziskavo smo prišli do predlogov o izboljšanju in dopolnitvi uporabljenega anketnega vprašalnika. Družba: V kolikor bodo upoštevani izsledki raziskave, bo imelo to pozitiven vpliv na družbo in okolje. Zavarovalnica lahko doseže še večje zadovoljstvo zavarovancev, le-ti pa s svojim pozitivnim mnenjem spodbudijo k sklenitvi zavarovanja tudi nove potencialne zavarovance. Originalnost: Izvirnost raziskave je v izvirnosti ideje, metode in vsebine. Raziskava je bila izvedena v eni izmed slovenskih zavarovalnic. Sodelovalo je 180 zavarovancev. V Sloveniji obstaja nekaj raziskav na področju zadovoljstva zavarovancev, vendar je le-teh v primerjavi s tujino še vedno malo. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni naključno izbrani zavarovanci, ki so prejeli izplačilo zavarovalnine v mesecu aprilu 2013 in maju 2013. Zaradi ohranjanja anonimnosti zavarovancev smo bili omejeni pri prikazu njihovih demografskih podatkov. Na zadovoljstvo zavarovancev in njihovo odločitev glede sklenitve nadaljnjega zavarovanja pri izbrani zavarovalnici vplivajo tudi drugi dejavniki, ki v raziskavo niso bili vključeni. Priporočena je nadaljnja raziskava na istem področju po dopolnjenem anketnem vprašalniku, kakor tudi raziskava o zadovoljstvu zavarovancev s področjem trženja.
Keywords: zavarovalnica, zavarovanec, zavarovalni primer, strokovni sodelavci, zadovoljstvo, komuniciranje, kakovost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 877; Downloads: 0
This document has many files! More... |
75. Vpliv organizacijskih, delovnih in vodstvenih kompetenc na razvoj organizacijske enote v podjetju : magistrska nalogaDanica Klančar, 2013, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV):V magistrski nalogi izhajamo iz raziskovalnega vprašanja:Aliorganizacijske, delovne in vodstvenekompetence, ki jih zaposleni nenehno pridobivajo v procesuizobraţevanja in usposabljanja,prispevajo k uspešnemu delovanju organizacijske enote v podjetju?Pri tem izhajamo iz predpostavke, da nenehno izobraţevanje in usposabljanje zaposlenih prispeva hkakovosti in izboljšuje njihove kompetence, ki so podlaga nenehnemu izboljševanju delovnegaprocesa.Namen:Namen raziskave je ugotoviti kako učna kultura v organizacijski enoti, ki se kaţe v razvojuorganizacijskih, delovnih in vodstvenih kompetenc, ki jih zaposleni pridobivajo v procesihizobraţevanja in usposabljanja, vpliva na uspešnost organizacijske enote v organizaciji. Cilj raziskaveje potrditi zastavljeno hipotezo/domnevo, da organizacijske, delovne in vodstvene kompetence, ki jihzaposleni nenehno pridobivajo v procesu izobraţevanja in usposabljanja,prispevajo k uspešnemudelovanju organizacijske enote v podjetju.Metoda:Vpliv učne kulture, to je kompetenc zaposlenih, na uspešnost organizacijske enote smoempirično preverili z raziskavo v skladiščih in Centralni raztehtalnici v tovarni zdravil Krka, d. d. Pritem smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop in kvantitativne statistične metode.Empiričnosmo preverili povezanost med različnimi osrednjimi kompetencami zaposlenih, ki jih pridobijo vprocesu izobraţevanja in usposabljanja in z uspešnostjo organizacijske enote.Rezultati:Rezultati empirične raziskave so pokazali, da sistematično in kakovostno izobraţevanje terusposabljanje zaposlenih pozitivno vpliva na uspešnost organizacijskeenoteSluţbe skladišč intransportav tovarni zdravil Krka, d. d.in s tem posredno tudi na uspešnost podjetja, ki se izraţa vnjegovi tekmovalni sposobnosti. Predvsem organizacijske kompetence spodbujajo razvoj dinamičnegaokolja v organizacijski enoti in omogočajo razvoj novih načinov dela in stalno izboljševanjeposlovnega procesa.Organizacija:Organizacija mora razviti načine ugotavljanja in izrabe osrednjih kompetenc, da ohraniin krepi svojo tekmovalno sposobnost. Pri razvoju kompetenc zaposlenih ima pomembno vlogopraktično izobraţevanje, usposabljanje in izpopolnjevanje znanja v organizaciji, ki prispeva knenehnemu izboljševanju in razvoju organiziranosti v organizaciji, k uspešnemu obvladovanjuprocesov in k doseganju ciljev organizacije.Druţba:Današnje poslovno okolje potrebuje zaposlene, ki imajo široko znanje, in so sposobniodgovorno, samoiniciativno ter ustvarjalno opravljati različne naloge. Pri tem so sposobni aktivnosodelovati v različnih strokovnih skupinah in izmenjevati informacijein znanje. Na organizacijskiravni morajo bitizaposleni sposobni uspešno vpeljevati spremembe, reševati probleme in ustvarjatinovo znanje. Njihova umska in storitvena produktivnost mora biti usmerjena v kakovost in odličnost,ki krepita tekmovalno sposobnost organizacije.Originalnost:Rezultati študije vpliva sistematičnega usposabljanja in izobraţevanja zaposlenih, kirazvija njihove kompetence, prispevajok znanju in razumevanju pomena razvoja učne kulture vorganizaciji.Omejitve/nadaljnjeraziskovanje:Študija ima tudi omejitve, saj smo merili vpliv učne kulture nauspešnost organizacije samo v eni organizacijski enoti v podjetju. Da bi lahko preverili uporabnostsistematičnega izobraţevanja in usposabljanja v drugih organizacijskih okoljih, bi bilo potrebno vraziskavo vključiti tudi druge organizacijske enote. Smiselno bi bilo raziskavo razširiti na drugeorganizacije v zasebnem in javnem sektorju, kar bi omogočilo primerjavo med organizacijamiinpreizkus modela izobraţevanja v različnih organizacijskih okoljih.
Keywords: kompetence, uspešnost, izobraževanje, usposabljanje, znanje, kakovost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 18.08.2021; Views: 1053; Downloads: 60
Full text (946,23 KB) |
76. Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršem : magistrska nalogaNastja Vernik, 2020, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen.
Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z
vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in
tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja).
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in
sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema
starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je
svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi
kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi
sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako
se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in
najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V
tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev,
postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo
otrok.
V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to
polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem
zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki,
kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko
težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so
zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč.
V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne
škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta
med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev,
da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres,
tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Keywords: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1304; Downloads: 125
Full text (868,79 KB) |
77. Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju : magistrska nalogaTeja Boštjančič, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav
v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju.
Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot
v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina
magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot
sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so
vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega
dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste
nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini.
Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter
anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu.
Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za
razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in
prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu
izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi
depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega
delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize.
Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da
nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v
odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost
za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Keywords: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1351; Downloads: 297
Full text (1,69 MB) |
78. Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v Sloveniji : magistrska nalogaSilvija Fortuna, 2020, master's thesis Abstract: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V
teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in
sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior«
generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge
smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo
zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku.
Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki …
Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri
seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako
smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna
tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene
tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona
pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času
epidemije Covid 19).
V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s
pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so
bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih
in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev
smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih
pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu
smo še podali predlog rešitev.
Keywords: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1105; Downloads: 75
Full text (2,27 MB) |
79. Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v Sloveniji : magistrska nalogaRobert Gajser, 2020, master's thesis Abstract: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere
osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo
vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ
lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko
katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni
osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso.
Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje
nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev.
Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah
približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic
EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden
teren za t. i. volilno manipulacijo.
Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov
uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne
raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih
opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V
raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni
pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev,
in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim
interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na
eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z
raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in
pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave.
Keywords: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1008; Downloads: 74
Full text (970,05 KB) |
80. Prometna kultura in varnejši vozniki : magistrska nalogaOlga Ribič, 2021, master's thesis Abstract: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se
pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila
dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje
naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev,
predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata
pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno
prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je
temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana
prometno-varnostna kultura.
V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje,
predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih
voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno
vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu.
Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo
varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov.
Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem
delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali
mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako
smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela
ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov
prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na
raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Keywords: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1208; Downloads: 111
Full text (1,34 MB) |
