Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


81 - 90 / 284
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
Prokrastinacija med študenti : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Ana Mirt, 2019, master's thesis

Abstract: Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo. Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom, kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove posledice. Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa.
Keywords: prokrastinacija, študenti, stres, motivacija, učenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1156; Downloads: 185
.pdf Full text (787,25 KB)

82.
83.
84.
Pojav travme ob nenadni izgubi bližnje osebe in podpora žalujočim pri prebolevanju izgube : magistrska naloga
Mikela Veren, 2020, master's thesis

Abstract: Izguba bližnjega je ena najbolj bolečih izkušenj ži ljenju. Smrt bližnje ljubljene osebe je eden naj ečjih uni erzalnih stresnih deja niko ži ljenju na katere se ečina ljudi uspešno prilagodi brez kliničnega posredo anja. Za nekatere pa je žalost bolj zapletena zaradi prepreta teža in deja niko izgube zaradi katerih ne pride do uspešne prilagodit e. Sindrom zapletene žalosti po zroča ečjo stisko in funkcionalno ok aro žalujočega eč let po izgubi izzi pa je, kako in kdaj posredovati. Doži ljanje nenadne smrti bližnje osebe je indi idualizirano pri čemer se posamezniki soočajo z močnimi čust i telesnimi spremembami in prilagodit ami ži ljenju. Neugodno razreše anje in prilagajanje na izgubo lahko pri ede do čust enih in fizičnih motenj zato je bist enega pomena stroko na pomoč žalujočim ter podpora socialnega okolja. V magistrski nalogi so zajeta osnovna spoznanja o soočanju z izgubo in nenadno smrtjo bližnje osebe. Pregled literature ključuje sistematično iskanje izsledko raziska in sintez ki se osredotočajo na osno ne mehanizme žalo anja in poja tra me med prebole anjem izgube. Poseben del naloge je namenjen tudi po eza i duho nosti in žalo anja. Namen magistrskega dela je celo itejše raziskati način žalo anja posamezniko ki se soočajo z nenadno izgubo ljubljene osebe. Ker gre pri tem za nepričako ano izgubo smo razisko ali prisotnost tra me ži ljenju oseb ki so izgubili bližnjo osebo. Zanimalo nas je s čim se morajo odrasli po smrti bližnje osebe spoprijeti, kako se jim ži ljenje spremeni ter kako vpliva podpora družinskih člano terape to in socialnega okolja na doži ljanje žalujočih. Rezultati kažejo na poziti no predela o izgube ne glede na starost in spol. Pri žalo anju imajo gla no logo družina prijatelji in partnerji ki žalujočim stojijo ob strani. Predelavo izgube žalujoči uspešno rešujejo tudi z oporo duho nosti. Rezultati nakazujejo premalo strokovne pomoči in neizobražen kader na področju nenadne smrti.
Keywords: nenadna smrt, soočanje z izgubo, travmatično žalovanje, pomoč žalujočim, duhovnost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1079; Downloads: 107
.pdf Full text (1,67 MB)

85.
Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije : magistrska naloga
Edina Kovač Cvetko, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije. V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo usmerjamo k zastavljeni temi. Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije. Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije. V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje. S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske aktivne politike zaposlovanja.
Keywords: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1105; Downloads: 105
.pdf Full text (2,45 MB)

86.
Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Anja Medved, 2020, master's thesis

Abstract: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Keywords: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 2020; Downloads: 87
.pdf Full text (1,83 MB)

87.
Pozitivna verbalna komunikacija in njen vpliv na medosebne odnose v organizaciji : magistrska naloga
Gregor Locatelli, 2021, master's thesis

Abstract: Pozitivna verbalna komunikacija je dobrodošla v vseh družbah oziroma v kulturi, saj ima velik vpliv na medosebne odnose in posledično na poslovanje družbe ali podjetja. Pogosto pa je zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena ali pa se tako pozitivni verbalni komunikaciji kot produktivnosti ljudi ne posveti dovolj. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšno vlogo ima pozitivna verbalna komunikacija pri medosebnih odnosih med zaposlenimi v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji. V empiričnem delu naloga prikazuje potek komunikacije med zaposlenimi in vodstvom ter probleme, ki nastajajo pri komuniciranju zaposlenih. Po večini se opažajo težave zaradi slabega razumevanja informacij in pomanjkljivega posredovanja navodil za opravilo nalog. Tuji vodilni kader uporablja svoj materni ali angleški jezik za posredovanje informacij oziroma navodil za delo, kar zaposlenim povzroča nerazumevanje in nepravilno interpretacijo komunikacije. Po večini pa so zaposleni zadovoljni z zdajšnjim vodstvom; opaziti je večjo prisotnost pozitivne verbalne komunikacije na vseh področjih. V zaključku naloge so predstavljeni rezultati raziskave-odnos ljudi do izvajanja pozitivne verbalne komunikacije in kako jo razumejo. Pomembne ugotovitve te raziskave so predvsem potrditev, da pozitivna komunikacija definitivno izboljša zadovoljstvo zaposlenih; a kljub temu, še vedno ostaja v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji, zadovoljstvo na delovnih mestih daleč od pričakovanega.
Keywords: pozitivna verbalna komunikacija, medosebni odnosi, tuji investitorji, zaposleni, nerazumevanje informacij, izvajanje nalog, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1859; Downloads: 216
.pdf Full text (1,09 MB)

88.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije : magistrska naloga
Irena Stubelj, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1086; Downloads: 116
.pdf Full text (610,72 KB)

89.
Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresije : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
David Cej, 2020, master's thesis

Abstract: Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Keywords: depresija, kognitivno-vedenjska terapija, struktura, skupinske terapije, protokol, čuječnost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1340; Downloads: 137
.pdf Full text (758,11 KB)

90.
Prenova poslovanja v kriznih okoliščinah : študija primera
Helena Rončević, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na rast in razvoj podjetij v času pandemije Covid-19, ki predstavlja izziv za vsa podjetja in posameznike. V delu opisujemo življenjske cikle podjetja, metode rasti, metode in faze razvoja podjetja, različne oblike poslovanja podjetij, uporabo različnih informacijskih tehnologij, trenutne razmere in projekcije za naslednji dve leti. Naloga je nastala kot del raziskovalnega poročila na tržnem projektu Razvoj modela prenove poslovanja in izboljšanja poslovnih procesov, za podjetje, ki ga zaradi zagotovitve anonimnosti v tej nalogi poimenujemo HERO S.P. To je slovensko mikro podjetje, ki se ukvarja z izdelavo unikatnih in ekoloških ogrevalih teles na trdo biomaso. Ugotovili smo, da se podjetje trenutno nahaja v fazi upadanja rasti. Podjetje je na trgu aktivno že vse od leta 1994 in se je že večkrat znašlo v tej fazi ter se uspešno povrnilo v prejšnjo fazo zrele rasti. Razmere na trgu so sedaj drugačne, saj je pandemija Covid-19 nepredvidljiva. V delu smo ugotovili, da bo za obstoj podjetja pomembno, da se razvija in raste ter širi tudi svojo ponudbo. Podjetje bo svojo ponudbo razširilo najprej na domači, kasneje še na tuje trge, z dodajanjem storitve svetovanja in pomoči. Ciljna tuja trga bosta Italija in Avstrija, saj sta fizično blizu domačega trga. Za namene raziskave je uporabljen deskriptivni pristop, saj v samem delu opisujem strukturo sistem in njegovo delovanje.
Keywords: podjetja, poslovni modeli, rast, razvoj, življenjski cikli, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 942; Downloads: 165
.pdf Full text (1,75 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top