Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: medicinska sestra, promocija zdravja, mediji, dojemanje zdravja
Published in ReVIS: 14.12.2022; Views: 489; Downloads: 0

Abstract: V omenjeni nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor, ali mediji vplivajo na zaznavo varnosti. Delo smo razdelali na dva dela: najprej smo na podlagi deskriptivne analize virov razdelili vprašanje v dve kategoriji. Prva je bila kategorija varnosti, kjer smo razložili pojem in definicijo varnosti. Hkrati smo analizirali, kaj vse prinašajo varnostna vprašanja v sodobnem času in kakšen je varnostni vidik v Sloveniji. V nadaljevanju smo se posvetili kategoriji medijev, kjer smo se osredinili na tehnično sestavo medijev ter poskušali razložiti kompleksnost delovanja današnjega informiranja uporabnikov. Obenem smo opisali filtrirni mehurček in povratno zanko, ki jo pri tem ustvarja uporabnik sam. V drugem delu smo raziskovalna vprašanja razčlenili ter postavili pet hipotez ter za iskanje ustreznih odgovorov opravili kvantitativno analizo. Rezultati so pokazali, da je danes uporabnik medijsko vodljiv, živi v svojem filtrirnem mehurčku in na varnostna vprašana ni občutljiv. Zaveda se medijskega spremljanja in se v določeni meri s tem tudi strinja. Stvari se obrnejo, ko pride do objave izrednih novic, ki ga neposredno prizadenejo. Takrat postavi varnost na prvo mesto in zasebnost potisne v ozadje. Zaključimo lahko, da imajo mediji večji nadzor, če je uporabnik podvržen sistemu obveščanja, kjer je tok informiranja o izrednih dogodkih bolj pogost. Takrat medijem tudi bolj zaupa. Vendar pri tem trpi njegova zasebnost. To pa si lahko povrne nazaj, tako da se opolnomoči v smislu informacijske tehnologije ter se informira iz različnih medijskih virov.
Keywords: mediji, varnost, internet, občutki varnosti, kvantitativna analiza, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 617; Downloads: 62
Full text (2,51 MB)

Abstract: Mediji s svojim poročanjem in posredovanjem informacij vplivajo na ravnanje ljudi na vseh področjih njihovega življenja. V magistrski nalogi preučujemo morebitni vpliv medijev na državnozborske volitve v Republiki Slovenji v letu 2018. Z uporabo kvantitativne in kvalitativne analize preučujemo uravnoteženost poročanja programov nacionalne televizije in dveh komercialnih televizij v Republiki Sloveniji na primeru državnozborskih volitev v Republiki Sloveniji v letu 2018. V raziskavo so zajeta poročanja v okviru informativnega programa, večja soočanja, intervjuji s kandidati in predsedniki političnih strank ter poročanja o državnozborskih volitvah na spletnih portalih, v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Namen raziskovalne naloge je tudi osvetliti problem volilnega sistema v Republiki Sloveniji, volilne abstinence in legitimnosti volitev. V magistrski nalogi je predstavljen politični sistem, zakonodaja na področju medijev in volitev, volilni sistem, delovanje medijev v okviru demokratičnega procesa in potek volilne kampanje. Predstavljeni so rezultati raziskave o poročanju določenih medijev v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Osvetljena je problematika polarizacije medijskega prostora v Sloveniji in vpliv lastniške strukture medijev na poročanje. Rezultati raziskave v nekaterih primerih kažejo na neuravnoteženo poročanje določenih medijev. Vse politične stranke, predvsem neparlamentarne, nimajo enakih možnosti za predstavitev svojih stališč. Ugotovljeni so bili primeri diskreditacij določenih političnih strank oziroma njihovih predsednikov tekom soočenj. Rezultati magistrskega dela so lahko zanimivi za strokovnjake in študente družboslovnih in tudi politoloških znanosti, hkrati pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave na področju medijev in volitev.
Keywords: mediji, medijsko okolje, medijsko poročanje, volitve, državnozborske volitve v Republiki Sloveniji 2018, politični sistem, volilna kampanja, volilni sistem
Published in ReVIS: 09.02.2022; Views: 1246; Downloads: 111
Full text (1,57 MB)

Abstract: Svet je danes vedno bolj usmerjen v nove informacije, »biti na tekočem« je nujno dejstvo, kar ni skrajno ekstremno pa je brezpomensko. Živimo v času, ko se večina ljudi boji za prihodnost in svet vidi kot slabo okolje. Zaradi tega sem se odločila za temo, vezano na negativno usmerjene novice. Na podlagi virov ugotavljam, da so kljub vsemu mediji eno izmed glavnih vodil družbe in oblikovalci našega mišljenja. V splošnem velja, da v medijih prevladujejo negativne zgodbe, vendar je na koncu tudi občinstvo tisto, ki spodbuja medije k pisanju in poročanju v določeni smeri. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani glavni pojmi, ki se navezujejo na medije, novinarstvo in njihove objave. Zajeti so tudi dejavniki, ki lahko vplivajo na medijske objave ter opredelitev negativno naravnanih novic, kar je pomembno za razumevanje pri nadaljnji raziskavi. V empiričnem delu odgovarjam na vprašanje, ali prevladujejo negativno naravnane izpostavljene novice dnevnih časopisov. Odgovor na to vprašanje sem pridobila preko analize naslovnic dnevnih časopisov. Ker me zanima tudi vključenost, poznavanje in mnenje občinstva o medijih, sem izvedla anketo. S pomočjo ankete, s krajevno opredeljenim priložnostnim vzorcem, sem dobila odgovore, koliko ljudje spremljajo medije, kateri vir je največ uporabljen, kako naravnani prispevki so bolj brani ter kakšen odnos imajo bralci do medijskih objav.
Keywords: mediji, občinstvo, branost, negativnost, novice, časopisi, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 772; Downloads: 95
Full text (1,81 MB)

Abstract: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli preveč. Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme. Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s stigmo. V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja. Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje otroka z motnjo hranjenja.
Keywords: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1873; Downloads: 173
Full text (696,87 KB)