1. Elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo in izplačilo nadomestil : magistrsko deloAgata Maselj, 2022, master's thesis Abstract: Elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo nadomestil je delodajalcem omogočeno preko državnega informacijskega sistema SPOT. Refundacijski zahtevki se lahko vložijo preko sistema SPOT z neposrednim vnosom podatkov v elektronski obrazec na spletnem portalu SPOT, ali preko spletnega vmesnika, ki omogoča prenos podatkov iz uporabnikovega sistema za obračun plač na zahtevek za refundacijo in njegovo pošiljanje preko sistema SPOT na ZZZS. Za samostojne zavezance in fizične osebe pa elektronsko vlaganje vlog za direktno izplačilo nadomestil ni omogočeno, zato bo potrebna nadgradnja sistema, ki bo prispevala k še večji uporabi elektronskega načina vlaganja in odpravi administrativnih ovir. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in opisali postopke za uveljavljanje pravice do nadomestil plače med začasno zadržanostjo od dela. Podrobneje je predstavljeno ročno in elektronsko vlaganje refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač preko portala SPOT in vlaganje individualnih zahtevkov. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih zahtevkov za refundacije in identificirane prednosti oziroma pomanjkljivosti elektronskih zahtevkov v primerjavi z navadnimi zahtevki. Prav tako smo na podlagi analiz prikazali dopolnitve oziroma nadgradnje sistemov. Izvedena analiza postopkov vlaganja zahtevkov in praktične izkušnje uporabnikov so nas pripeljali do ugotovitve, da bo nadgradnja sistema prispevala k odpravi administrativnih ovir za vlagatelje in prinesla prednosti vsem udeležencem v procesu.
Keywords: elektronsko vlaganje, zahtevki za nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, nadgradnja sistemov, administrativne ovire, državni informacijski sistem SPOT
Published in ReVIS: 23.11.2022; Views: 720; Downloads: 30
 Full text (2,09 MB) |
2. Posledice vpliva sprememb SPZ na ureditev etažne lastnine in stavbne pravice : magistrsko deloAna Velikanje, 2020, master's thesis Abstract: Stvarno pravo predstavlja ožji del sistema civilnega prava in ureja razmerja med posamezniki v povezavi z razmerji pripadnosti in oblasti na stvareh, zato ga je nemogoče izolirati od vsakodnevnega dogajanja in napredka družbe. Poslovni promet in nova prostorska zakonodaja sta prinesla potrebe po ureditvi razmerij, ki so se že oblikovala in za katera so se uporabljali obstoječi manj primerni instituti. Strokovna pobuda za posodobitev nekaterih institutov stvarnega prava v Stvarnopravnem zakoniku in drugih zakonih je bila vložena že leta 2016 in je konec leta 2019 privedla do oblikovanja predloga Zakona o dopolnitvah in spremembah SPZ (novela SPZ-B), ki je bil 5. marca 2020 tudi sprejet. Novela zakona je uzakonila več sprememb, v magistrski nalogi bodo predstavljene tiste, ki so bile uvedene na področju etažne lastnine in stavbne pravice. Na področju etažne lastnine je največja dopolnitev novi institut povezanih nepremičnin. Omogoča ureditev položajev, ko je določena nepremičnina, potrebna za nemoteno rabo nepremičnine v etažni lastnini in tiste, ki ni etažno oblikovana. Z novelo SPZ-B se odpravlja časovna omejitev trajanja stavbne pravice ter uveljavlja možnost dispozitivne določitve višine nadomestila, ki ga lastnik zemljišča dolguje imetniku stavbne pravice ob prenehanju le-te. Nadalje SPZ-B določa novosti glede prehoda stvarnih pravic v primeru delitve, izrednega upravljanja s solastnino ob odobritvi posla s strani sodišča ter posledic oblikovanja etažne lastnine na druge stvarne pravice.
Keywords: stvarnopravni zakonik, novela SPZ-B, etažna lastnina, povezane nepremičnine, stavbna pravica, omejitev trajanja, višina nadomestila
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 1712; Downloads: 220
Full text (978,14 KB) |
3. Starševske odsotnosti in nadomestila : diplomsko deloManuela Pogačar, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je podan pogled na urejenost starševskih odsotnosti (materinski, očetovski in starševski dopust) in pripadajočih nadomestil v slovenskem pravnem redu. Predstavim tudi starševski dodatek, ki je namenjen osebam, ki niso upravičene do nadomestila. Opišem tudi novo Direktivo EU s tega področja in novosti, ki nas čakajo z implementacijo le-te. Zaključim s pregledom pravic staršev v delovnih razmerjih. Pri pisanju bomo uporabili metodi razlage pravnih aktov (jezikovna in deskriptivna metoda), ki mi bosta pomagali dosledno opisati pravno ureditev in razrešiti morebitna vprašanja. Namen diplomske naloge je analizirati pravno urejenost področja starševskih odsotnosti in nadomestil. Cilj je ugotoviti, ali je področje dobro urejeno, se glede ureditve pojavljajo vprašanja in preveriti usklajenost z minimalnimi zahtevami EU. Zaključim lahko z ugotovitvijo, da slovenski pravni sistem te pravice bogato ureja, kar pomeni, da velikih sprememb tudi z implementacijo nove direktive EU ni pričakovati. Poznavanje pravic pa je za starše pomembno, saj jim omogoča boljše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Potrebna je tudi njihova angažiranost pri uveljavitvi pripadajočih jim pravic v delovnih razmerjih, saj njihova izraba ni vedno najbolj ugodna za delodajalce.
Keywords: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, nadomestila, delovna razmerja
Published in ReVIS: 11.01.2021; Views: 1354; Downloads: 96
Full text (336,35 KB) |
4. |
