Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 13 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
Internet stvari skozi prizmo kibernetskih groženj sedanjosti in prihodnosti : diplomska naloga
Anja Dular, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Povezava fizičnega in virtualnega sveta je danes nekaj običajnega. Razvoj informacijskokomunikacijskih tehnologij ima v kibernetskem prostoru velik pomen tudi z varnostnega vidika, saj se le-ta s priklopom vsake nove naprave v omrežje zmanjšuje. Pojav interneta stvari število teh naprav enormno zvišuje, hkrati pa prinaša povsem nove dimenzije varnostnih tveganj. V diplomskem delu sem proučevala pojav interneta stvari v povezavi s kibernetskimi grožnjami. Koncept interneta stvari in področja, kjer se ta pojavlja, vključno s kritično infrastrukturo, tehnologijo in tudi varnostimi tveganji, sem opisala v teoretičnem delu, kjer sem se hkrati navezala tudi na sam pomen kibernetskega prostora in groženj v njem, tako z vidika storilcev kot tudi motivov, metod in tehnik. Teoretični del sem podkrepila z intervjuji strokovnjakov z raziskovanega področja, kjer sem ugotavljala, kateri kibernetski napadi v povezavi z internetom stvari se že pojavljajo v sedanjosti in kaj lahko pričakujemo z motivi, posledicami in razsežnostmi v prihodnosti ter kateri so in bodo tisti najučinkovitejši varnostni ukrepi.
Keywords: internet stvari, IOT, kibernetska kriminaliteta, kibernetski terorizem, kibernetsko bojevanje, grožnje, napadi, kritina infrastruktura, kibernetska varnost
Published in ReVIS: 24.08.2018; Views: 3849; Downloads: 242
.pdf Full text (1,89 MB)

12.
Dostopnost do orožja v Sloveniji in ZDA ter povezanost s strelskimi napadi posameznikov : magistrsko delo
Katja Jereb, 2017, master's thesis

Abstract: V zgodovini je orožje predstavljalo moč, obrambo, nadvlado. To velja še danes. Mnogo ljudi se z lastništvom orožja počuti varnejše v svojih domovih, zato se v zadnjih letih, predvsem v Združenih državah Amerike, povečuje število kosov orožja na prebivalstvo. S povečevanjem števila množičnih strelskih napadov se, tudi zaradi pompoznega in temeljitega poročanja s strani medijev, povečuje strah med ljudmi, saj jelahko sleherni prebivalec naslednja žrtev takšnega dogodka. Cilj mnogih množičnih strelcev temelji tudi na "nesmrtnosti", ki jo s tovrstnim dogodkom pridobijo, saj se pravzaprav zapiše v zgodovino in se ga ljudje še dolgo spominjajo, čeprav na negativen način. Slovenija sicer še ne sodi med države, kjer bi se zgodil kakšen množični strelski napad, se pa v zadnjih letih vsake toliko vseeno pojavi kakšen primer t.i. razširjenega samomora, pri katerem ni sorodstvene vezi med storilcem in žrtvijo. To področje je v Sloveniji še dokaj malo raziskano. V večini primerov, če ne v vseh, gre za močno psihološko breme, ki sili storilca v to dejanje, saj ta ne vidi drugega izhoda. Počuti se izigranega, manjvrednega, ponižanega, za svoje materialno/zdravstveno stanje pa krivi druge. Ali pri vsem tem odigra ključno vlogo zakonodaja glede orožja? Ali bi ostrejša zakonodaja zmanjšala število množičnih morilskih streljanj oz. razširjenih samomorov? Treba se je namreč zavedati, da množični strelskih pohodi niso nekaj novega. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo o ilegalnem orožju, ki je dostopno na trgu.
Keywords: množični morilski napadi, razširjeni samomori, 2. amandma
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 2844; Downloads: 186
.pdf Full text (904,01 KB)

13.
Search done in 0.11 sec.
Back to top