91. Management prodaje v podjetju SAM, d. o. o. : magistrska nalogaNataša Judita Florjančič, 2019, master's thesis Keywords: prodaja, načrtovanje prodaje, prodajne cene, merjenje uspešnosti, odnosi s strankami, CRM, plačilna nedisciplina, izterjava kupcev, magistrsko delo
Published in ReVIS: 15.11.2019; Views: 2974; Downloads: 202
 Full text (1,78 MB) |
92. |
93. Častni konzuli v Republiki Sloveniji : diplomsko deloDaša Gadnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Da lahko država odpre konzularno predstavništvo v drugi državi, mora najprej vzpostaviti konzularne odnose s to državo, zakar je potrebno medsebojno soglasje. Čeprav je institut častnega konzula precej star, je bil kodificiran šele z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz leta 1963, ki je tudi temeljni vir konzularnega prava. Le-ta loči dve vrsti konzularnih funkcionarjev: -poklicne in častne konzularne funkcionarje. Poklicni (karierni) konzularni funkcionarji so uslužbenci države pošiljateljice s polnim delovnim časom. Zanje je to poklicna dejavnost, za katero prejemajo plačo, pri tem pa ne smejo opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti v državi sprejema. Častni (nekarierni, nepoklicni) konzularni funkcionarji pa so navadno državljani države sprejemnice, čeprav delujejo po navodilih države pošiljateljice; poleg svoje osnovne dejavnosti konzularno funkcijo opravljajo kot častno službo in zanjo ne prejemajo plače. Naloge poklicnih in častnih konzulov se v teoriji ne razlikujejo, kar pomeni, da častni konzuli lahko opravljajo vse konzularne naloge ali pa le del nalog. Običajno se ukvarjajo predvsem s promocijskimi dejavnostmi v korist države pošiljateljice, skrbijo za vzpostavitev in razvijanje trgovinskih, kulturnih in prijateljskih odnosov med državo pošiljateljico in državo sprejemnico ter zaščito interesov države pošiljateljice in njenih državljanov. Da lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo jim Dunajska konvencija o konzularnih odnosih zagotavlja določene olajšave, privilegije in imunitete. Institut častnih konzulov je fakultativne narave, tako da se vsaka država svobodno odloča o imenovanju in sprejemanju častnih konzulov. Slovenija je leta 1992 ratificirala nasledstvo Dunajske konvencije o konzularnih odnosih in še istega leta je bil imenovan prvi častni konzul v Republiki Sloveniji, v zadnjih letih pa število častnih konzulov pri nas hitro narašča. Ti so za matične države poceni rešitev, pri tem pa opravljajo kar večino nalog poklicnih konzulov.
Keywords: konzularni odnosi, častni konzularni funkcionarji, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih, častni konzuli, konzularno pravo, diplomatsko pravo
Published in ReVIS: 12.06.2019; Views: 3410; Downloads: 229
Full text (897,00 KB) |
94. Historial palestinskega vprašanja : diplomsko deloHana Nataša Brvar, 2018, undergraduate thesis Keywords: palestinsko vprašanje, Hamas, Izrael, Palestina, arabska vstaja, pravica do samoodločbe, palestinsko osvobodilno gibanje, mednarodni odnosi
Published in ReVIS: 12.06.2019; Views: 2624; Downloads: 198
Full text (851,51 KB) |
95. |
96. |
97. |
98. |
99. Preučevanje motivacije v zavodu MotivŠpela Kos, 2018, undergraduate thesis Abstract: Z vprašanjem, kako spodbuditi zaposlene, da bodo prizadevno, vestno ter zlasti inovativno udejanjili cilje organizacije, se danes ukvarjajo tako teoretiki in praktiki.
Odgovor pa ni tako preprost, saj se motivi za opravljanje dela pri ljudeh razlikujejo. Motivacijo je mogoče spremljati le prek vedenja in ravnanja pri delu. Odgovornost vodje pa je, da prepozna razlike med posamezniki in uporabi ustrezne spodbude, s katerimi bo podjetje lahko doseglo zastavljene cilje. Delodajalec mora namreč nameniti pozornost motiviranju zaposlenih, če želi doseči uspeh in konkurenčno prednost na trgu.
Motivirani zaposleni so ključni za delovanje podjetja. Tisti, ki razume resnično vrednost zaposlenih, bo v podjetju ustvaril delovno klimo, ki bo spodbujala uspešnost uslužbencev in posledično delodajalca.
V diplomskem delu sem poskušala odkriti dejavnike, ki povečujejo motiviranost na delovnem mestu in posledično vodijo k zadovoljstvu zaposlenih, preučila, kako vodje v javnem sektorju motivirajo uslužbence in svoj tim, katere motivacijske prijeme pri tem uporabljajo in kako ti vplivajo na motiviranost in produktivnost ekipe.
Z empirično raziskavo v izbranem zavodu sem raziskovala, kako posamezni motivacijski dejavniki vplivajo na zaposlene, ocenila njihovo motiviranost in opredelila osnovne motive za delo.
Keywords: motivacijski dejavniki, javni zavod, zadovoljstvo zaposlenih, odnosi, plača, motiv.
Published in ReVIS: 09.11.2018; Views: 3027; Downloads: 136
Full text (1,37 MB) |
100. |
