Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: nevrotipični otroci, otroci z ADHD, senzorna integracija, delovna terapija
Published in ReVIS: 22.12.2023; Views: 259; Downloads: 13
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu smo priča nenehnemu napredku tehnologije, ki je postala osrednji del vsakodnevnega življenja. Digitalne naprave, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in televizorji, so postale nepogrešljiv spremljevalec tako za otroke kot odrasle. Tehnološki napredek je prinesel številne koristi, ki so izboljšale naš način življenja, hkrati pa so se pojavili tudi izzivi in pomisleki, zlasti v vzgoji otrok, ki so še vedno v razvoju. Diplomska naloga se osredotoča na prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in na vlogo, ki jo imajo starši pri obvladovanju tega izziva. Otroci odraščajo v digitalni dobi, obkroženi z digitalnimi napravami, kar postavlja starše pred pomembno nalogo: kako uravnotežiti otrokovo uporabo tehnologije z drugimi pomembnimi vidiki njihovega razvoja. V našem delu smo raziskovali, kako se starši spopadajo s prekomerno uporabo zaslonov pri svojih otrocih. Opravili smo poglobljene intervjuje z osmimi mamami, ki imajo otroke v starosti med 6 in 9 let, ter analizirali njihove odgovore. Raziskali smo, kakšno znanje imajo starši o škodljivosti zaslonov, kako se izobražujejo na tem področju, katere pozitivne in negativne vplive opažajo pri svojih otrocih ter kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša digitalna doba. V empiričnem delu bomo predstavili ključne ugotovitve iz naše raziskave, ki bodo prispevale k razpravi o pomembnosti vzpostavljanja uravnoteženega razmerja med digitalno tehnologijo in otrokovim razvojem. Raziskava poudarja, da so postavljene omejitve in doslednost ključni koraki pri obvladovanju negativnih posledic prekomerne uporabe zaslonov. Starši, ki se aktivno vključujejo v otrokovo uporabo digitalnih naprav, lahko pomagajo svojim otrokom razviti uravnotežen odnos s tehnologijo. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starši spopadajo z izzivi, kot so rutina, izsiljevanje, vpliv vrstnikov, zasvojenost, časovna stiska in izguba avtoritete.
Keywords: otroci, zasloni, starši, omejitve, ovire, slabe posledice, dobre posledice
Published in ReVIS: 13.10.2023; Views: 452; Downloads: 36
Full text (1,45 MB)

Abstract: Slovenija je država, kjer iz vsake situacije naredimo priložnost za popivanje, pa naj bo to rojstvo, smrt, v žalosti ali sreči, v bolezni ali ob ozdravitvi, ob rojstnodnevnih praznovanjih, porokah, ločitvah. Odklonitev alkohola je v družbi pogosto označena kot šibkost. Izraženi meji, da imaš dovolj, sledijo vprašanja, kot so: “Ali ti žena/mož/partnerka/partner ne pusti? Enega pa še lahko.” Mnogo družin se posledično vrti v začaranem krogu zasvojenosti starša z alkoholom. Da lahko otroci odraščajo v tovrstnem okolju, med odraščanjem razvijejo določene miselne, čustvene in vedenjske vzorce, ki so jim omogočili, da v teh okoliščinah preživijo in se na njih prilagodijo. Mnogi izmed vzorcev jim lahko kasneje v odraslosti škodujejo oziroma jim otežujejo življenje. Zaznavamo, da se pri odraslih otrocih zasvojenih staršev pojavljajo podobne značilnosti in vedenja, kar smo raziskovali tudi v nalogi. Najpogostejše v naši nalogi so: pomanjkanje kakovostnih vzorcev delovanja, prikrivanje resnice oziroma laganje, želja po nadzoru, samoobsojanje, težko se sprostijo in zabavajo, sami sebe dojemajo zelo resno, v intimnih odnosih imajo pogosto težave, naloge težko dokončajo od začetka do konca, čutijo, da so drugačni od drugih, imajo velik strah pred zapuščenostjo in še nekatere druge. V družinah, kjer je bila prisotna zasvojenost, je pogosto prisotnega veliko strahu, sramu, krivde, žalosti, negotovosti, jeze, osamljenosti, konfliktov, ki otroku onemogočijo optimalen razvoj. V nalogi smo raziskali posledice zasvojenosti starša na družino in otroka ter njegovo odraslost. V raziskavo smo vključili 5 odraslih otrok zasvojenih staršev obeh spolov (3 ženske in 2 moška) v starosti od 20 do 40 let. V vseh primerih v našem vzorcu je bila naključno zasvojenost prisotna pri očetu. Ugotovili smo, da življenje z zasvojenim staršem na otrocih pusti posledice. Najpogosteje se kažejo ravno v odraslosti. V naši raziskavi so se kazale čustvene posledice, ki so bile plod fizičnega in psihičnega nasilja ? strah, sram in žalost. Prav tako so intervjuvanci pogosto prevzemali krivdo za stanje v družini. Pri vseh primerih smo zaznali tudi postaršenje otrok in zamenjavo vlog. Ne glede na vse pa vsi intervjuvanci v odraslosti na svojega starša gledajo drugače, kot so gledali nanj v otroštvu ? z več sočutja in razumevanja, a z zavedanjem, da dejanja zasvojenega niso bila primerna.
Keywords: Odrasli otroci zasvojenih staršev, zasvojenost z alkoholom, značilnosti odraslih otrok zasvojenih staršev, družina z izkušnjo zasvojenost z alkoholom, posledice zasvojenosti starša na odraslega otroka
Published in ReVIS: 26.09.2023; Views: 419; Downloads: 26
Full text (815,76 KB)

Abstract: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije. V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale. Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Keywords: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Published in ReVIS: 10.06.2023; Views: 524; Downloads: 34
Full text (2,58 MB)

Abstract: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe. Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah smrti in žalovanja. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja. Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Keywords: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Published in ReVIS: 20.01.2023; Views: 623; Downloads: 70
Full text (734,61 KB)