Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Zaradi spremembe družbe skozi različna obdobja prihaja tudi do različnih sprememb v samih zakonih in njihovem ažuriranju. Ena izmed takih sprememb je bila tudi na področju našega družinskega prava. Nov Družinski zakonik je spremenil poimenovanje roditeljske pravice v starševsko skrb, ki je po vsebini zelo podobna prejšnjemu poimenovanju. Ker je ne tako dolgo nazaj prišlo do sprejetja novega Družinskega zakonika, sem v svojem magistrskem delu opisala nekaj pomembnih razlik s področja izvajanja starševske skrbi. Želela sem se izogniti enačenju nekaterih zelo podobnih pojmov, zato sem jih podrobneje opisala. Svoje poglavje v mojem magistrskem delu je pripadalo tudi pomembnim načelom, navezujočim se na naš osrednji naslov. Ker je starševska skrb in njeno izvajanje zelo širok pojem, sem velik del svojega magistrskega dela namenila prav njenemu opisu. Pri samem pisanju, se nisem želela izogniti problematiki, ki jo predstavlja izvajanje starševske skrbi pri otrocih s posebnimi potrebami. Pri obravnavi tega poglavja mi je bila v veliko pomoč uporaba različnih zakonov, ki urejajo prav to področje, strokovnih člankov in nekaj druge literature, ki je obravnavala odnos med starši in otroki s posebnimi potrebami, predvsem s socialnega vidika. Ker pa me je zanimala klasična ureditev izvajanja starševske skrbi in izvajanje prav te, pri otrocih s posebnimi potrebami pri sosednji državi Hrvaški, sem se odločila, da predzadnje poglavje namenim tej obravnavi, pri čemer sta mi bila zaradi skope literature v glavno pomoč hrvaški Družinski zakonik in Zakon o socialni skrbi.
Keywords: starševska skrb, izvajanje starševske skrbi, starševska skrb v Sloveniji, otroci s posebnimi potrebami, starševska skrb na Hrvaškem
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 928; Downloads: 194
Full text (1,52 MB)

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Keywords: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1304; Downloads: 125
Full text (868,79 KB)

Abstract: V Sloveniji je prekomerno uživanje alkohola razširjeno med vsemi generacijami, predvsem zato, ker je družbeno sprejemljivo. Odrasli otroci alkoholikov na svojih ramenih nosijo patologijo primarnih družin in ne morejo izstopiti iz začaranega kroga trpljenja. Vzdušje, ki preveva družino, kjer se prekomerno uživa alkohol, je pogosto prežeto s skrbjo, krivdo, strahom, sramom, ponižanjem, negotovostjo, žalostjo, osamljenostjo, jezo, užaljenostjo, konfliktom, agresijo, stresom, vse to pa slabo vpliva na razvoj otrok.in na razbitost vlog v družini. Otroci pogosto igrajo vlogo odraslih in so starši svojim lastnim staršem. Ti otroci so čustveno preobremenjeni, prikrajšani za brezskrbno mladost. Vse omenjeno običajno vodi do številnih patologij pri odraslih otrocih alkoholikov in s tem povezanih miselnih napak. V nalogi smo raziskali vpliv miselnih napak na razmišljanje in vedenje odraslih otrok alkoholikov s pomočjo analize dnevnikov, ki jih pišejo v sklopu terapije kot terapevtsko sredstvo. V raziskavo je bilo vključenih 11 respondentov, odraslih otrok alkoholikov, starih od 27 do 51 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem po socialno- -andragoški metodi za ljudi v stiski. Rezultati so pokazali, da se pri vseh sodelujočih pojavljajo miselne napake, najpogosteje etiketiranje in posploševanje. Od 11-ih udeležencev se pri 9-ih pojavlja več miselnih napak hkrati. Miselne napake jim tudi preprečujejo zavedanje lastnih potreb in mej.
Keywords: odrasli otroci alkoholikov, alkoholizem, miselne napake, avtomatske misli, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1047; Downloads: 107
Full text (643,54 KB)

Abstract: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju, še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna. V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem, sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah. Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 985; Downloads: 90
Full text (1,27 MB)

Abstract: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki, ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito, predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh, večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice, tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po katerem se rešujejo problemi. Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo, policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami pri obravnavanju primerov.
Keywords: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1927; Downloads: 96
Full text (921,12 KB)