21. |
22. Pravno varstvo žensk in otrok : diplomsko deloDarja Šmitran, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pravice žensk in otrok so se skozi čas korenito spremenile. Če pogledamo že samo nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, kako zelo, saj so bile teme, kot so volilna pravica, delo in izobrazba, nekaj, kar se je običajno povezovalo z moškimi, za ženske pa so bile izven dosega. V času, ko se zdi, da so pravice žensk in otrok dokaj dodelane in uresničene ter nekaj, kar ne potrebuje posebnega poudarka, pa je to področje, na katerem se še vedno da storiti več. Za izbrano temo diplomskega dela smo se odločili predvsem, ker so kljub temu, da se je njihov položaj v družbi izboljšal, še vedno ravno ženske tiste, ki so skupaj z otroki dostikrat veliko bolj ogrožene od moških. Še vedno se zdi, da so v vsakdanjem življenju prisotne velike razlike med moškimi in ženskami, ki se lahko kažejo v osebnem življenju, kot fizično, spolno, psihično ali verbalno nasilje, ali v poslovnem življenju, kot preferenca postavljanja moških na vodilne položaje ter neenakost v plačilu. Ker so torej ženske in otroci v življenjskih situacijah ranljivejši, sem se želela poglobiti v to, kako jih pravo varuje ter kakšne pravice lahko uveljavljajo. Keywords: pravice žensk, pravice otrok, pravna ureditev, enakost žensk in moških, človekove pravice Published in ReVIS: 24.03.2022; Views: 901; Downloads: 0 |
23. Vpliv mednarodnega prava na preprečevanje uporabe otrok v oboroženih spopadih : magistrsko deloUroš Gornik, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo in proučujemo vpliv mednarodnega prava na preprečevanje uporabe otrok v oboroženih spopadih. Pojav otrok vojakov, ki ga srečujemo v celotni zgodovini vojskovanja, je kljub nenehnim prizadevanjem mednarodne skupnosti in instrumentov mednarodnega prava, ki obravnavajo to problematiko, še vedno velik družbeni problem. Kot temeljno raziskovalno metodo v magistrskem delu uporabimo metodo analize ter interpretacije primarnih in sekundarnih virov, s katerimi se osredotočamo predvsem na analizo verodostojne strokovne literature, normativnih aktov in drugih strokovnih člankov. Poudariti želimo zavezujoče mednarodnopravne standarde s področja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, ki obravnavajo vprašanje zaščite otrok pred njihovim nezakonitim novačenjem za sovražnosti. Za proučevanje uresničevanja preprečevanja uporabe otrok v oboroženih spopadih uporabljamo primerjalno metodo, s katero določamo glavne notranje in zunanje akterje oboroženega konflikta v Siriji in nadalje proučujemo njihovo vlogo pri novačenju otrok za sovražnosti, ne samo na ozemlju Sirije, temveč tudi zunaj nje. V raziskavi ugotovimo, da sirska vlada kot nosilka oblasti v Siriji od začetka oboroženih spopadov leta 2011 ni sprejela ustreznih ukrepov, s katerimi bi učinkovito zaščitila otroke pred novačenjem za sovražnosti na svojem ozemlju. V magistrskem delu sklenemo, da prizadevanja mednarodne skupnosti za vzpostavitev učinkovite mednarodnopravne zaščite otrok spodkopavajo številna protislovja v mednarodnem pravu, ki odpirajo prostor vprašanju, ali je sploh mogoča učinkovita mednarodna zaščita otrok v oboroženih spopadih Keywords: otrok, otrokove pravice, otrok vojak, novačenje otrok, oboroženi spopad, mednarodni mir Published in ReVIS: 25.02.2022; Views: 848; Downloads: 65 Full text (1,48 MB) |
24. Odvzem otroka staršem : diplomsko deloSara Virt, 2021, undergraduate thesis Abstract: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi Keywords: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1179; Downloads: 124 Full text (511,60 KB) |
25. Starševski odtujitveni sindrom : diplomsko deloOskar Peter Jambrek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo s tematiko odtujitvenega sindroma. Tema sodi na področje družinskega prava. Družina je skupnost enega ali obeh staršev z otrokom. Povezuje jih skrb za otroka, želja, da bi otroci zrasli v samostojne, zdrave odrasle osebe. Številne družine iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi razpadejo. Otroci so v ločitvenih sporih največje žrtve. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujemo teoretska izhodišča starševskega odtujevanja, tu predvsem poudarjamo Gardnerjevo teorijo PAS-sindroma. Gardner je starševski odtujitveni sindrom označil kot motnjo, do katere pride običajno ob razvezi, ko se starša bojujeta za varstvo in vzgojo otroka. Sindrom se kaže kot nepravično zavračanje enega od staršev. V tem poglavju omenjamo tudi nekatere kritike, ki so bile izrečene na Gardnerjevo teorijo in smeri razvoja. Drugi del govori o prepoznavanju starševskega odtujevanja, kjer povzemamo znake in dejanje starševskega odtujevanja. V tem poglavju tudi analiziramo nekatere primere slovenske sodne prakse. V zadnjem poglavju analiziramo mednarodno ureditev varovanja otrokovih pravic. Poudarjamo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo za uresničevanje otrokovih pravic kot temeljnih mednarodnih aktov na tem področju. Drugi del tega poglavja je namenjen normativnemu varovanju otrokovih pravic v Sloveniji, kjer se osredotočimo na ustavne določbe o varovanju otrokovih pravic. Sledi Družinski zakonik kot temeljni zakon, ki ureja področje otrokovih pravic v Sloveniji Keywords: starševski odtujitveni sindrom, otrok, starševska skrb, družinski zakonik, otrokove pravice, mednarodni akti o urejanju otrokovih pravic, uresničevanje otrokovih pravic Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1632; Downloads: 123 Full text (823,75 KB) |
26. Odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ob razvezi zakonske zveze : diplomsko deloMarko Vukićević, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pomen zakonske zveze je v vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Starši so dolžni skrbeti za pravice in koristi svojega otroka ter ga zaščititi pred bremenom osebnih partnerskih konfliktov. Slovenija je pravice otrok vključila v svoj pravni sistem na najvišji ravni, v 56. členu Ustave RS so te pravice posebej določene. Pravna podlaga je tudi v Družinskem zakoniku, ki zajema pravna načela in pravila, ki urejajo tudi varstvo otrokovih pravic kot tudi Konvencija o otrokovih pravicah. V zadnjem času je možno zaznati trend porasta števila razvez zakonskih zvez med zakonci, ki imajo velikokrat otroke, na katere ima ločitev staršev neposreden vpliv. Otroci so zelo redko vključeni v proces razveze zakonske zveze njihovih staršev, kar pa ne pomeni, da razveza na otroka ne vpliva, saj le ta pusti posledice bodisi kratkotrajne bodisi dolgotrajne, običajno pa vselej negativne. Pri razvezi zakonske zveze je ključnega pomena, da starša sporazumno rešita medsebojne spore ter se dogovorita o varstvu, vzgoji in preživljanja skupnih otrok. Ločitev staršev je za vsakega otroka posebej težka, zato je pomembno, da starši otroku pomagajo, da čim lažje preživi to stresno obdobje Keywords: zakonska zveza, starši, otrok, razveza, družinski zakonik Published in ReVIS: 10.01.2022; Views: 1017; Downloads: 100 Full text (415,00 KB) |
27. Uporaba lokalno pridelane hrane v vrtcih : diplomska nalogaKaja Andrejašič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomske naloge je uporaba lokalno pridelane hrane v vzgojno-izobraževalnih
ustanovah, in sicer v vrtcih. Namen naloge je raziskati področje prehrane predšolskih otrok,
saj mlajši otroci oziroma otroci v fazi odraščanja potrebujejo čim bolj kakovostno,
uravnoteženo in zdravo hrano, ki je izrednega pomena za njihov razvoj.
Teoretični del naloge zajema pregled problematike. Najprej je predstavljena oziroma
opredeljena zdrava – uravnotežena hrana, nato zdrava prehrana otrok, kjer je prikazano,
kakšna mora biti prehrana otroka in zakaj je pravilna prehrana tako pomembna za otroke v
dobi odraščanja. Iz tega razloga se prehranjevanje otrok spremlja na nivoju države, ki
narekuje razne prehranske direktive. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč v obdobju
otroštva zelo pomembne, saj vplivajo tudi na kasnejša obdobja v življenju. V ta namen so
nadalje opisani sam pomen lokalne hrane in njene glavne prednosti ter stanje lokalnih
pridelovalcev pri nas. Na koncu sledi še poglavje, v katerem so zajete posledice nezdravega
prehranjevanja in s tem pogojene težave, ki jih povzroči neustrezno prehranjevanje že v
otroški dobi.
Empirični del diplomske naloge zajema kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo
intervjujev želela ugotoviti, ali v slovenskih vrtcih, natančneje v vrtcih na območju južne
Primorske, uporabljajo lokalno pridelano hrano, s kakšnimi problemi se soočajo pri nabavi
lokalne hrane in ne nazadnje, ali je v Sloveniji dovolj lokalnih pridelovalcev, ki bi priskrbeli
zadostno količino živil. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi na starše otrok, in sicer v
smislu sprejemanja/zavračanja lokalnih pridelkov ter njihovih navad v domačem
gospodinjstvu.
Keywords: vrtci, zdrava hrana, prehrana otrok, lokalno pridelana hrana, diplomske naloge Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 925; Downloads: 98 Full text (1,02 MB) |
28. Mediji in predšolski otroci : diplomska naloga visokošolskega univerzite(!)nega študijskega programa prve stopnjeBarbara Mavri, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se nanaša na medije, medijsko pismenost in vplivi teh dveh dejavnikov na
predšolskega otroka s poudarkom na vpliv medijev na nakupno obnašanje otrok in staršev. V
teoretičnem delu smo pojasnili in opredelili širši okvir vpliva medijev na predšolske otroke,
tako v izobraževalnih institucijah kot doma v družinskem krogu. Zajeli smo tudi strategije, ki
opredeljujejo medijsko pismenost na nacionalni in evropski ravni, ker smo želeli poudariti, da
se družba, kot taka zaveda pomembnosti vplivov medijev na ljudi. Če želimo osnovati na
znanju temelječo družbo je potrebna vzgoja za medije na vseh starostnih ravneh. Le dobro
medijsko opismenjen starš lahko suvereno in kvalitetno prenese svoje znanje na svoje otroke.
Empirični del diplomske naloge, s kvantitativno raziskavo med starši predšolskih otrok, nam
odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in sicer: Ali se z večanjem starosti
predšolskega otroka povečuje vpliv medijev na predšolskega otroka in če obstaja povezava
med časovno uporabo medijev pri starših in njihovih otrocih, ter kako mediji vplivajo na
(nakupno) obnašanje predšolskih otrok in njihovih staršev? Poleg tega pa smo starše še
spraševali o mnenju glede vpliva televizijskih vsebin na otroke, ter glede njihove vloge pri
nadziranju, reflektiranju in omejevanju gledanja televizijskih vsebin z otroki. Keywords: predšolski otrok, mediji, medijska pismenost, IKT, nakupno obnašanje Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1423; Downloads: 102 Full text (1,34 MB) |
29. Koncept protektivnega otroštva : diplomska naloga visokošolskega univerzitenega študijskega programa prve stopnjeAndrejka Berce, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem se osredotočila na vzgojo predšolskih otrok v novodobni družini.
V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila tako družino, njene člane, njihovo vlogo
kot tipe vzgoje znotraj družin ter pomen vzgoje otrok v predšolskem obdobju, in sicer z
namenom, da smo spoznali akterje, ki so vključeni v sam proces protektivnega otroštva.
Opredelila sem, kaj pojem »protektivno otroštvo« sploh pomeni in kako ga različni avtorji
definirajo, kako se izraža intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, njihovo nadaljnje
izobraževanje. Poiskala sem nekatere vidne posledice zaščitniške vzgoje, ki se kažejo v
dobi odraščanja oz. osamosvajanja kot neuspeh protektivnega oz. zaščitniškega vedenja
staršev do svojih otrok v predšolskem obdobju.
V empiričnem delu naloge sem vsa pridobljena teoretična znanja poskušala povezati s
praktičnimi izkušnjami. Opravila sem intervjuje s petimi novodobnimi starši, od tega je
eden izmed njih strokovni delavec v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo me je, kakšen je
njihov pogled na vzgojo otrok v današnjem času, ki je poln vsesplošnih sprememb, in kako
zahtevna naloga se jim zdi vzgoja. Preverjala sem še, s kakšnimi težavami se srečujejo pri
sami vzgoji in pri postavljanju meja otroku v predšolskem obdobju. Z rezultati ugotovitev
sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja. Keywords: otrok, starši, protektivno otroštvo, vzgoja, družina Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1431; Downloads: 117 Full text (1,21 MB) |
30. Razlogi za starševstvo in pomen otrok v različnih kulturnih kontekstih : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeAdela Černigoj, 2016, undergraduate thesis Abstract: Razlogi za starševstvo oziroma pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam razkrivajo, kje in
kakšno je mesto otroka v družini ter družbi. Teoretični okvir za raziskovanje pomena otrok, ki
sta ga zasnovala Hoffman in Hoffman (1973), predpostavlja, da pomen, ki ga pripisujemo
otrokom, variira glede na obstoječo družbo. To pomeni, da se motivacija za starševstvo
razlikuje v različnih kulturah ter se spreminja z zgodovinskimi trendi in je zato predmet
medkulturne psihologije. Pomene, ki jih pripisujemo otrokom, najpogosteje razdelimo v tri
skupine, in sicer: psihološki, socialni in ekonomski pomen. Psihološki pomen otrok se nanaša
na čustva, ki jih starši doživljajo ob otroku kot so zadovoljstvo, ponos, veselje in ljubezen. Pri
socialnemu pomenu otrok gre predvsem za občutja družbenega odobravanja ter splošne
sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. Ekonomski
pomen otrok pa se nanaša na materialni prispevek otroka k družini, bodisi v obliki pomoči pri
raznih opravilih, bodisi v obliki finančne podpore svojim staršem v starostnem obdobju.
Omenjene skupine pomenov otrok so odvisne od številnih dejavnikov makrosistema, kot so
kultura, družbene norme in vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma
individualistična usmerjenost kulture in drugo.
Rezultati na slovenskem vzorcu so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok psihološki
pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen nizka, pri čemer je najnižje vrednoten
ekonomski pomen otrok. Med anketiranimi materami pa so se glede na njihovo starost in
socialnodemografski položaj pokazale določene razlike v vrednotenju otrok. Keywords: pomen otrok, medkulturna psihologija, makrosistemi, psihološki pomen, medkulturne primerjave, diplomske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1007; Downloads: 49 Full text (1,04 MB) |