Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


51 - 52 / 52
First pagePrevious page123456Next pageLast page
51.
VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
Amanda Martinčič, 2024

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %). Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Published: 24.04.2024; Views: 199; Downloads: 12
.pdf Fulltext (912,53 KB)

52.
ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV OB POJAVU PONOVNIH VROČINSKIH KRČEV PRI OTROKU
Anja Dedjanski, 2024

Abstract: Izhodišča: Vročinski krči so konvulzivni napadi, ki se pojavijo pri otrocih kot odziv na hitro naraščanje telesne temperature, običajno nad 38 °C, pogosto zaradi infekcijskih bolezni. Vročinski krči so najpogostejši pri otrocih med 6. mesecem in 5. letom starosti, z vrhuncem med drugim in tretjim letom življenja. Vročinski krči, čeprav zastrašujoči za starše, večinoma ne povzročajo trajnih posledic ali nevroloških škod. Edukacija staršev o prepoznavanju in pravilnem odzivu na vročinske krče je ključna za zagotavljanje varnosti in zmanjšanje anksioznosti. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno vzgojo staršev ob pojavu ponovnih vročinskih krčev pri otroku. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Primarni podatki za analizo so pridobljeni s tehniko anketiranja. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili starše otrok, ki so že imeli stik z vročinskimi krči. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si v mesecu februarju 2024. Rezultati: Informacije o ukrepanju pri pojavu ponovnih vročinskih krčev je večina anketiranih staršev pridobila od zdravnika, manj kot polovica od medicinske sestre in manjši delež od svojcev in prijateljev. 63 % (68) anketiranih staršev je pri ponovnem pojavu vročinskih krčev pri otroku pridobilo informacije v pisni obliki preko brošur, letakov in pisnih navodil, 60 % (65) je bilo deležnih pridobivanja informacij v ustni obliki, tretjina je bila deležnih individualne zdravstvene vzgoje, prav tako jo je tretjina pridobila preko spleta in manjši delež preko enkratnega ali večkratnega srečanja, predavanj, v obliki podornih skupin za starše, preko skupinske zdravstvene vzgoje oz. praktičnih delavnic. Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je večina anketiranih staršev dobro obveščena o tipičnih znakih vročinskih krčev, kot so zategnjenost mišic, trzanje telesa, neodzivnost, obrnjene oči, trzljaji v vseh okončinah, prenehanje dihanja, pobledelost ali pomodrela barva kože. Informacije so staršem najpogosteje predane v pisni obliki, kar kaže na potrebo po jasnih, dostopnih in lahko razumljivih pisnih materialih za starše. Ustna komunikacija in individualna zdravstvena vzgoja prav tako igrajo pomembno vlogo. Večina staršev kot primarni vir informacij o ukrepanju pri vročinskih krčih navaja zdravnike, sledijo medicinske sestre in nato druge vire, kot so sorodniki, prijatelji ali internet. Ugotavljamo, da je za učinkovito zdravstveno vzgojo o vročinskih krčih potrebno zagotoviti raznolike in dostopne informacijske vire, ki so prilagojeni potrebam in preferencam staršev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vročinski krči, povišana telesna temperatura, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, otrok.
Published: 31.05.2024; Views: 6; Downloads: 1
.pdf Fulltext (2,45 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top