1. |
2. PREKOMERNA UPORABA ZASLONOV PRI OTROCIH IN SPOPADANJE STARŠEV Z OMEJITVAMI UPORABE LE-TEH.Ema Horvat, 2023, not set Abstract: V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu smo priča nenehnemu napredku tehnologije, ki je postala osrednji del vsakodnevnega življenja. Digitalne naprave, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in televizorji, so postale nepogrešljiv spremljevalec tako za otroke kot odrasle. Tehnološki napredek je prinesel številne koristi, ki so izboljšale naš način življenja, hkrati pa so se pojavili tudi izzivi in pomisleki, zlasti v vzgoji otrok, ki so še vedno v razvoju.
Diplomska naloga se osredotoča na prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in na vlogo, ki jo imajo starši pri obvladovanju tega izziva. Otroci odraščajo v digitalni dobi, obkroženi z digitalnimi napravami, kar postavlja starše pred pomembno nalogo: kako uravnotežiti otrokovo uporabo tehnologije z drugimi pomembnimi vidiki njihovega razvoja.
V našem delu smo raziskovali, kako se starši spopadajo s prekomerno uporabo zaslonov pri svojih otrocih. Opravili smo poglobljene intervjuje z osmimi mamami, ki imajo otroke v starosti med 6 in 9 let, ter analizirali njihove odgovore. Raziskali smo, kakšno znanje imajo starši o škodljivosti zaslonov, kako se izobražujejo na tem področju, katere pozitivne in negativne vplive opažajo pri svojih otrocih ter kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša digitalna doba.
V empiričnem delu bomo predstavili ključne ugotovitve iz naše raziskave, ki bodo prispevale k razpravi o pomembnosti vzpostavljanja uravnoteženega razmerja med digitalno tehnologijo in otrokovim razvojem. Raziskava poudarja, da so postavljene omejitve in doslednost ključni koraki pri obvladovanju negativnih posledic prekomerne uporabe zaslonov. Starši, ki se aktivno vključujejo v otrokovo uporabo digitalnih naprav, lahko pomagajo svojim otrokom razviti uravnotežen odnos s tehnologijo. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starši spopadajo z izzivi, kot so rutina, izsiljevanje, vpliv vrstnikov, zasvojenost, časovna stiska in izguba avtoritete.
Keywords: otroci, zasloni, starši, omejitve, ovire, slabe posledice, dobre posledice
Published in ReVIS: 13.10.2023; Views: 453; Downloads: 36
 Full text (1,45 MB) |
3. Življenje s staršem, zasvojenim z alkoholom, skozi oči odraslegaJerica Okorn, 2023, not set Abstract: Slovenija je država, kjer iz vsake situacije naredimo priložnost za popivanje, pa naj bo to rojstvo, smrt, v žalosti ali sreči, v bolezni ali ob ozdravitvi, ob rojstnodnevnih praznovanjih, porokah, ločitvah. Odklonitev alkohola je v družbi pogosto označena kot šibkost. Izraženi meji, da imaš dovolj, sledijo vprašanja, kot so: “Ali ti žena/mož/partnerka/partner ne pusti? Enega pa še lahko.” Mnogo družin se posledično vrti v začaranem krogu zasvojenosti starša z alkoholom. Da lahko otroci odraščajo v tovrstnem okolju, med odraščanjem razvijejo določene miselne, čustvene in vedenjske vzorce, ki so jim omogočili, da v teh okoliščinah preživijo in se na njih prilagodijo. Mnogi izmed vzorcev jim lahko kasneje v odraslosti škodujejo oziroma jim otežujejo življenje. Zaznavamo, da se pri odraslih otrocih zasvojenih staršev pojavljajo podobne značilnosti in vedenja, kar smo raziskovali tudi v nalogi. Najpogostejše v naši nalogi so: pomanjkanje kakovostnih vzorcev delovanja, prikrivanje resnice oziroma laganje, želja po nadzoru, samoobsojanje, težko se sprostijo in zabavajo, sami sebe dojemajo zelo resno, v intimnih odnosih imajo pogosto težave, naloge težko dokončajo od začetka do konca, čutijo, da so drugačni od drugih, imajo velik strah pred zapuščenostjo in še nekatere druge. V družinah, kjer je bila prisotna zasvojenost, je pogosto prisotnega veliko strahu, sramu, krivde, žalosti, negotovosti, jeze, osamljenosti, konfliktov, ki otroku onemogočijo optimalen razvoj. V nalogi smo raziskali posledice zasvojenosti starša na družino in otroka ter njegovo odraslost. V raziskavo smo vključili 5 odraslih otrok zasvojenih staršev obeh spolov (3 ženske in 2 moška) v starosti od 20 do 40 let. V vseh primerih v našem vzorcu je bila naključno zasvojenost prisotna pri očetu. Ugotovili smo, da življenje z zasvojenim staršem na otrocih pusti posledice. Najpogosteje se kažejo ravno v odraslosti. V naši raziskavi so se kazale čustvene posledice, ki so bile plod fizičnega in psihičnega nasilja ? strah, sram in žalost. Prav tako so intervjuvanci pogosto prevzemali krivdo za stanje v družini. Pri vseh primerih smo zaznali tudi postaršenje otrok in zamenjavo vlog. Ne glede na vse pa vsi intervjuvanci v odraslosti na svojega starša gledajo drugače, kot so gledali nanj v otroštvu ? z več sočutja in razumevanja, a z zavedanjem, da dejanja zasvojenega niso bila primerna.
Keywords: Odrasli otroci zasvojenih staršev, zasvojenost z alkoholom, značilnosti odraslih otrok zasvojenih staršev, družina z izkušnjo zasvojenost z alkoholom, posledice zasvojenosti starša na odraslega otroka
Published in ReVIS: 26.09.2023; Views: 420; Downloads: 26
Full text (815,76 KB) |
4. Delitev premoženja čezmejnih parov v Evropski Uniji : magistrsko deloKatja Žura, 2023, master's thesis Abstract: Najnovejši mehanizem Evropske unije, ki ureja premoženjskopravna razmerja med zakoncema ter med partnerjema registrirane partnerske skupnosti, sta Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba Sveta 2016/1103) in Uredba o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev (Uredba Sveta 2016/1104). Obe uredbi sta zavezujoči in se v državah članicah uporabljata neposredno. Uredbi se uporabljata samo v državah članicah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, kar pomeni, da gre za države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih zadev partnerjev (zakoncev in registriranih partnerjev). V okviru okrepljenega sodelovanja je k uredbama pristopilo 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Ostalih 9 držav članic, ki ni pristopilo k uporabi obravnavanih Uredb za področje, uporablja pravila mednarodnega zasebnega prava. Problematika uporabe uredb, ki jo izpostavljajo države, je predvsem glede različnih nacionalnih pravnih ureditev in avtonomnih pojmov evropskega pravnega področja. Nenazadnje pa lahko države članice, ki k uporabi Uredb niso pristopile, ogrozijo cilj, ki ga zasledujeta uredbi, in sicer: da bi se poročenim parom / neporočenim parom zagotovila pravna varnost glede njihovega premoženja in omogočila neka raven predvidljivosti, bi bilo treba vsa pravila, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja med zakoncema / partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, združiti v enem samem instrumentu.
Keywords: premoženjskopravna razmerja, premoženjskopravne posledice, zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost, čezmejni element
Published in ReVIS: 20.07.2023; Views: 468; Downloads: 44
Full text (803,95 KB) |
5. Odvzem otrok po Družinskem zakoniku : diplomsko deloMartina Plejnšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Keywords: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Published in ReVIS: 20.06.2023; Views: 526; Downloads: 0 |
6. Postopek razveljavitve zakonske zveze : diplomsko deloKada Džafić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Zakonska zveza je eden temeljnih pojmov družinskega prava in je življenjska skupnost dveh oseb, ki sta sklenili zakonsko zvezo z namenom skupnega življenja ter ustvarjanja družine. Ker ima poroka tudi pravne posledice, je država z zakonom določila pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. S tem je zakonodajalec želel preprečiti sklepanje nepremišljenih zakonskih zvez in zakonskih zvez za pridobitev določenih koristi, prav tako pa je preprečil sklepanje zakonskih zvez osebam, ki se ne zavedajo pravnih posledic svojih dejanj. Takšna sklenitev zakonske zveze ima za posledico njeno neveljavnost. Družina je temelj družinskega prava. Ker je družina skupnost otroka in enega ali obeh staršev (ali druge osebe, ki skrbi za vzgojo, nego, varstvo in izobraževanje otroka), kot taka uživa posebno varstvo. Ker je otrok najbolj ranljiv člen, so njegove pravice in koristi še posebej varovane. Zato se pri razveljavitvi zakonske zveze s posebno previdnostjo odloča o varstvu, negi in vzgoji otrok ter njihovih stikih s starši. V kolikor starša ne skleneta sporazuma glede teh vprašanj ali njun sporazum ni v korist otrokom, sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pri čemer ravna skladno z varstvom otrokovih pravic in koristi.
Keywords: zakonska zveza, družina, družinsko pravo, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, posledice, vzgoja, varstvo
Published in ReVIS: 20.06.2023; Views: 519; Downloads: 52
Full text (535,34 KB) |
7. Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v SlovenijiPascale Emily Pečnik, 2023, not set Abstract: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije.
V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale.
Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Keywords: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Published in ReVIS: 10.06.2023; Views: 525; Downloads: 34
Full text (2,58 MB) |
8. Psihosocialna podpora za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester : magistrska nalogaTadeja Kolander, 2022, master's thesis Abstract: Psihosocialne obremenitve medicinskih sester so sestavni del poklica in povsem se jim ni možno izogniti. Delujejo kot indirektna tveganja, saj povzročajo stres in kadar je učinek stresnih reakcij prepogost, nastajajo številne negativne posledice za psihofizično zdravje. V magistrskem delu smo opisali negativne učinke kronične stresne reakcije, sindrom izgorelosti in poklicno posttravmatsko stresno motnjo. Negativni učinki psihosocialnih obremenitev se ne kažejo le na zdravju medicinskih sester, pač pa pomembno vplivajo na zadovoljstvo pri delu, varnost pacientov in delovanje zdravstvenih organizacij, zato je pomembno prepoznavanje le teh in obstoj ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. V magistrskem delu smo opredelili nabor ukrepov za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester s stališča posameznika in delovnih organizacij. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno raziskovalno paradigmo in se z intervjuji poglobili v individualno doživljanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester sodelujočih v raziskavi. Ugotovili smo, da se večina s psihosocialnimi obremenitvami pri delu srečuje vsakodnevno, skoraj vsi intervjuvanci pa nekajkrat tedensko. Najizraziteje izstopajo obremenitve povezane s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi, kar posledično vodi do velikih delovnih obremenitev, časovnih pritiskov, dodatnih izmen dela in slabše kakovosti dela. Večina sodelujočih v raziskavi psihosocialne obremenitve obvladuje z aktivacijo lastnih virov moči in podpornega socialnega omrežja. Strokovne pomoči se ne poslužujejo. Kot glavni ukrep za lažje obvladovanje obremenitev so vsi izpostavili potrebo po večjem številu zaposlenih. Iz omenjenega izhaja ugotovitev, da sta v povezavi z opisano problematiko pomembna ukrepa sprejetje novih standardov in normativov za zdravstveno nego, ki bi zagotavljali dovolj zaposlenih, ter ustreznejše vrednotenje dela medicinskih sester. S tem bi zagotovili tudi kvalitetnejšo, predvsem pa varnejšo obravnavo pacientov. Z magistrskim delom želimo dvigniti nivo osveščenosti glede opisane problematike in obenem izpostaviti pomen sistemske ureditve dostopnosti strokovne pomoči za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester, k čemur bi lahko pomembno prispevali psihosocialni svetovalci (izvajanje izobraževanj, razbremenilnih pogovorov, supervizije in psihosocialnega svetovanja).
Keywords: psihosocialne obremenitve, medicinske sestre, posledice, kronična stresna reakcija, sindrom izgorelosti, obvladovanje psihosocialnih obremenitev, magistrske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 748; Downloads: 96
Full text (1,64 MB) |
9. |
10. Premagovanje stresa pri delu : diplomska nalogaElma Okanović, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo preučevali, zakaj nastane stres na delovnem mestu, kakšne so
njegove posledice in kako ga premagati. Ljudje se vsakodnevno srečujejo s težavami, ki lahko
pripeljejo do stresa; ta pa do hudih posledic. Stres je vedno prisoten in ne obstaja oseba, ki ga
ni občutila ali se z njim soočila. Občasno vpliva na kakovost dela, na delovne rezultate ali pa
na posameznika, njegovo zdravje in počutje. Kljub temu da se mu velikokrat ni možno
izogniti, smo izbrali to temo, da predstavimo, kaj vpliva na pojav stresa na delovnem mestu in
kako ga z vidika posameznika ali organizacije premagati ter imeti v samem procesu
premagovanja čim manj posledic. Med raziskovalnimi metodami smo izbrali kvalitativno
raziskavo, osebni intervju. Opravili smo ga s šestimi osebami, ki so zaposlene v različnih
organizacijah in opravljajo različna dela. Za ta način raziskovanja smo se odločili, ker smo
želeli dobiti čim več različnih informacij o tem, kako narava dela, pozicija v organizaciji,
delovni pogoji in delovno okolje vplivajo na to, kako pogosto bo posameznik pod stresom.
Rezultati raziskave so pokazali, da stres doživljajo vsi, nekateri sicer v večji meri kot drugi;
odvisno je od tega, s kakšnim delom se zaposleni ukvarja, v kakšnih delovnih pogojih dela in
koliko odgovornosti ima. Raziskava je pokazala, da se organizacije še vedno soočajo s
pomanjkanjem delovne sile, težavami z urnikom in komunikacijo. Mnenja zaposlenih smo
predstavili v drugem delu naloge, zato da smo dobili celotno sliko.
Keywords: stres, organizacija, premagovanje stresa, posledice stresa, diplomske naloge
Published in ReVIS: 16.05.2022; Views: 702; Downloads: 81
Full text (1,35 MB) |
