11. Makrobonitetno priporočilo Banke Slovenije : magistrsko deloUrška Bjedov, 2021, master's thesis Abstract: Povečano zanimanje za makrobonitetna priporočila, ki določajo pravila kreditiranja, kot temeljni okvir za zagotavljanje vprašanja stabilnosti finančnega sistema, se je pokazalo po finančni krizi leta 2008. Finančna kriza in posledično povečanje zanimanja za makrobonitetni nadzor je oblikovalo nove odbore, ki so odgovorni za ustvarjanje priporočil in predpisov za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Nadzor in regulacija makrobonitetnih instrumentov, ki so del makrobonitetne politike, pa ni za vse finančne institucije, ki lahko odobravajo posojila, enak. Banke in hranilnice imajo svoje regulatorje in nadzornike, ostali kreditni posredniki pa imajo svoje neodvisne regulatorje in nadzornike. Novo objavljeni sklep, ki se je spremenil iz priporočila in postal obligatoren, je tako povzročil diskriminacijo ponudbe na finančnem trgu. Negativne posledice Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva so postale vidne še pred uradno objavo sklepa in takoj, ko je ta postal veljaven. Po pričakovanjih se je kreditiranje na področju prebivalstva zmanjšalo. Na trgu se pojavljajo novi ponudniki oz. nova podjetja, ki pridobivajo dovoljenja za potrošniško kreditiranje. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da se bo velik del prebivalstva usmeril iz bančnega sektorja in posojila pridobival v tujini ali pa v podjetjih, ki niso podvrženi Sklepu o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Ostaja vprašanje, ali je prvotni namen sklepa (dodatna stabilnost finančnega sistema) dosežen, saj banke pomembnemu deležu segmenta prebivalstva (kjer so banke tudi med finančno krizo 2008 ustvarjale pozitiven rezultat) ne morejo več zagotavljati dostopa do posojil
Keywords: priporočilo, makrobonitetno, nadzor, regulatorji, posledice
Published in ReVIS: 25.02.2022; Views: 920; Downloads: 105
 Full text (558,72 KB) |
12. |
13. Mobing na delovnem mestu v podjetju XAna Vukićević, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mobing je vrsta neprimerne komunikacije v delovnem okolju, ki vključuje elemente psihičnega zlorabljanja. Ponavadi mobing izvaja ena oseba, lahko pa ga izvaja skupina oseb, ki posameznika psihično nadleguje in mu tako povzroča občutek nemoči. Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, žrtve pa niso le posamezniki z nižjo izobrazbo, temveč tudi nadpovprečno sposobni in inteligentni posamezniki. V raziskovalnem delu smo želeli pridobiti odgovore na zastavljene hipoteze, ali so povzročitelji mobinga nadrejeni, ali so žrtve mobinga pogosteje osebe ženskega spola, ali se žrtve zavedajo, da doživljajo mobing in ali vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Keywords: mobing, trpinčenje, delovno mesto, psihično nasilje, posledice mobinga.
Published in ReVIS: 22.09.2021; Views: 1466; Downloads: 143
Full text (1,07 MB) |
14. |
15. Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji : magistrska nalogaMagda Lužar, 2014, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Keywords: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 880; Downloads: 55
Full text (1,49 MB) |
16. Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju : magistrska nalogaTeja Boštjančič, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav
v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju.
Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot
v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina
magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot
sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so
vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega
dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste
nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini.
Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter
anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu.
Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za
razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in
prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu
izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi
depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega
delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize.
Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da
nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v
odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost
za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Keywords: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1351; Downloads: 297
Full text (1,69 MB) |
17. MEPI : aktivno preživljanje prostega časa za mladeKlavdija Nahtigal, 2015, undergraduate thesis Abstract: Danes je vse več mladih, ki se izgubljajo v tem sodobnem svetu. Zakaj? Globalizacija prinaša
veliko dobrega in še več slabega. Prinaša nam moderno tehnologijo, ki nam pomaga pri raznih
kompleksnih težavah ob opravljanju vsakodnevnega dela, a po drugi strani posega v našo
zasebno življenje in s tem v naš prosti čas. Vse preveč mlade populacije preživlja svoj prosti
čas pred računalnikom, televizijo, iPadom ali telefonom. Kakšne spremembe prinaša sodobna
tehnologija za otroke in mladino, vidimo šele danes po dobrih dvajsetih letih uporabe
sodobnega računalnika. Sodobni računalnik ni namenjen samo reševanju zapletenih nalog,
ampak tudi igranju iger, poslušanju glasbe, učenju kitare, virtualnemu komuniciranju,
gledanju filmov itd. In prav vse to je privedlo do sprememb v razvoju družbe. Mladi tako
rekoč nimajo želje oz. interesa, da bi se zabavali izven svoje sobe, ker jim je lažje, da se
zabavajo za računalnikom. Ne čutijo potrebe po fizičnih stikih z vrstniki, ker imajo mnogo
več virtualnih stikov prek raznih elektronskih naprav, pa čeprav z večino izmed njih niso
nikoli spregovorili ali jih fizično videli. Vse te spremembe negativno vplivajo na njihov
osebnostni razvoj, kar se kaže v njihovi psihični in fizični podobi. Posledice so vse bolj krute
in neomajne. Mladi izgubljajo pristen odnos do človeka, postajajo nesamozavestni, imajo
nizko samopodobo in slabe življenjske navade ter postajajo vse bolj nestrpni in agresivni,
skratka imajo vse pogoje, da resno fizično ali psihično zbolijo. Ker so mladi vedno bili in
bodo tudi v prihodnosti steber družbe, jim želimo pomagati. Zato želimo, da ozavestijo
problem vpliva sodobne tehnologije na njihov razvoj in jim tako ponujamo različne rešitve.
Ena od teh je tudi program MEPI, ki mladim omogoča, da opravljajo različne dejavnosti, s
katerimi pridobijo nova znanja, veščine in izkušnje, ki bi jim pomagali v nadaljnjem življenju.
Šele ko bodo opremljeni z vsemi potrebnimi orodji za nadaljnje življenje, bodo na svojo pot
stopili samozavestno, brez strahu in z boljšo samopodobo.
Keywords: globalizacija, moderna tehnologija, prosti čas, osebnostni razvoj, posledice, bolezni, program MEPI, neformalno izobraževanje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 981; Downloads: 62
Full text (1,60 MB) |
18. Globalizacija in Evropska unija : magistrsko deloPrimož Koražija, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje
Keywords: globalizacija, Evropska unija, prebivalci, posledice, zadovoljstvo
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1150; Downloads: 150
Full text (1,53 MB) |
19. Raziskava vpliva uporabe mobilnih telefonov na neposredno komuniciranje in medosebne odnose : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeMaja Blatnik, 2017, master's thesis Abstract: V zadnjih letih se je tempo življenja za mnoge posameznike močno spremenil. Ob obilici obveznosti
mnogokrat zgubljamo stike z našo bližnjo okolico in socialnim omrežjem. Ob pojavu mobilnih telefonov
in hitrem razvoju le teh smo glede ohranjanja stikov pridobili mnoge prednosti. Uporaba mobilnih
telefonov, nam je ob hitrem tempu življenja ki ga živimo, prinesla mnogo lažje usklajevanje tako
poslovnih kot tudi zasebnih obveznosti. Z leti uporabe so se pri mnogih posameznikih pojavile tudi manj
prijetne posledice, ki se jih večina niti ne zaveda. Sam proces komuniciranja se je v zadnjih dveh
desetletjih močno spremenil. Mnogo posameznikov, kljub temu, da imajo možnost vzpostaviti
komunikacijo v živo, uporabljajo za komuniciranje s svojo okolico predvsem svoje mobilne telefone.
Posledično pa je tudi sam komunikacijski prosec postal plitkejši, medosebni odnosi pa manj pristni.
Nove oblike komuniciranja pa so se zaradi uporabe mobilnih telefonov pričele pojavljati tudi na javnih
mestih. Mnogo posameznikov zaradi uporabe mobilnih telefonov in predvsem zaradi pregledovanja
svojega mobilnega telefona na javnih mestih izgublja možnost vzpostavljanja komunikacije z svojo
okolico. Kljub temu, da je porast mobilnih telefonov na trgu prisotna dobri dve desetletji so negativne
posledice že vidne in opravičeno se lahko sprašujemo kakšne razsežnosti posledic prinaša prihodnost.
Je prihod mobilnih telefonov prinesel novo komunikacijsko revolucijo? Kako se bo pot komuniciranja
nadaljevala?
Keywords: mobilni telefoni, komunikacija, medosebni odnosi, posledice, magistrske naloge
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1128; Downloads: 0 |
20. Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskami : nasilje v družiniJanja Nemanič Dulmin, 2015, master's thesis Abstract: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost
in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani,
običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v
družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti.
Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in
prevlado nad drugo osebo.
Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna.
Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti
družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v
nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in
institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj
s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več
oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne
in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja.
V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav
slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči,
alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje,
brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom.
Keywords: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 975; Downloads: 79
Full text (1,76 MB) |
