11. POMEN PREHRANE PRI NEVROGENEZI V HIPOKAMPUSUŠpela Zimic, 2022, undergraduate thesis Abstract: Temeljni namen diplomskega dela je bil opisati anatomijo in funkcijo živčnega sistema, predvsem možganov in področja, odgovornega za kognicijo in spomin, torej hipokampusa. Opisali smo proces nevrogeneze, ki poteka v hipokampusu, kot ključne za nevronsko plastičnost. Opredelili smo pomen zdrave, uravnotežene prehrane ter makrohranil in mikrohranil za spodbujanje omenjenih procesov. Razložili smo smernice nove prehranske piramide in zdravega krožnika. Cilj diplomskega dela je bil na podlagi znanstvenih in strokovnih člankov preučiti pomen prehrane za hipokampalno nevrogenezo ter vpliv fizične aktivnosti pri tem. Ključne besede in besedne zveze, vključene v pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku, ki smo jih uporabili pri iskanju, so bile: brain (možgani), hippocampus (hipokampus), neurogenesis (nevrogeneza), nutrition (prehrana) in physical exercise (fizična aktivnost). Vključitvena merila so obsegala raziskave zadnjih desetih let, študije so bile izvedene večinoma na živalih.
Z izsledki raziskav smo hipotezo, v kateri smo predpostavili, da prehrana vpliva na nevrogenezo v hipokampusu, potrdili. Mnogo študij je namreč dokazalo, da ima prehrana pomembno vlogo za zdrav psihofizični razvoj, ki se začne s spočetjem, ter da intrauterino pomanjkanje določenih mikrohranil pri nosečnici lahko močno vpliva na zmanjšan nevrološki razvoj in procese nevrogeneze ter s tem povezane zmanjšane kognitivne funkcije pri otroku. Nasprotno pa uživanje določenih mikrohranil, vitaminov in drugih elementov prehrane, ki smo jih predhodno navedli, poveča hipokampalno nevrogenezo ter morebiti zmanjša s starostjo povezan kognitivni upad.
Keywords: možgani, hipokampus, nevrogeneza, prehrana, telesna dejavnost.
Published in ReVIS: 05.07.2022; Views: 996; Downloads: 75
 Full text (978,78 KB) |
12. |
13. |
14. |
15. Namenska hrana gornike – dobra poslovna priložnostMaja Dudanova, 2021, undergraduate thesis Abstract: Prehrana v gorah je na videz nerešljiv problem. Gornik ne ve dobro, kaj bi od hrane in pijače v nekem določenem trenutku dal v svoj nahrbtnik. Ne ve, kako izbrati zdrava živila, jih uravnotežiti in hkrati prilagoditi naporom na turi, njenemu času trajanja, dnevno spreminjajočim se vremenskim razmeram.
Zanimiv problem, ki smo ga zaznali že zdavnaj in o njem večkrat razmišljali, smo spremenili v naš podjetniški projekt, ker smo videli pravo rešitev.
Začeli smo pri abecedi prehrane, to razširili z novimi spoznanji in obojemu dodali lastno izvirno zamisel v obliki namenskega obroka za gore.
V drugem koraku smo raziskali vsa nejasna pota do tržne niše, v kateri smo z našim namenskim obrokom videli poslovno priložnost.
Da bi presodili realnost njenega obstoja, smo opravili vrsto raziskav in primerjav, obširno anketo na nekaterih vhodih v doline Julijskih in Savinjskih Alp ter pretresli več vidikov, ki se nanašajo na pota izdelave, prevoza, denarnih sredstev, uporabne informacijske tehnologije, strategije obveščanja, oglaševanja, poteka prodaje, nevarnosti, ki pretijo poslu, možnosti širitve posla ter v prihodnosti zimske prodaje namenskih obrokov.
Naši raziskovalni izsledki so pokazali, da bi bila zamisel uresničljiva, čeprav je pri vsakem poslu podobno kot v gorah vedno prisotno nekaj neizogibnega tveganja.
Keywords: Gore, ljudje, hrana, prehrana, zdravo prehranjevanje, zdravo življenje, čas.
Published in ReVIS: 27.08.2021; Views: 980; Downloads: 62
Full text (821,02 KB) |
16. |
17. |
18. Uporaba lokalno pridelane hrane v vrtcih : diplomska nalogaKaja Andrejašič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomske naloge je uporaba lokalno pridelane hrane v vzgojno-izobraževalnih
ustanovah, in sicer v vrtcih. Namen naloge je raziskati področje prehrane predšolskih otrok,
saj mlajši otroci oziroma otroci v fazi odraščanja potrebujejo čim bolj kakovostno,
uravnoteženo in zdravo hrano, ki je izrednega pomena za njihov razvoj.
Teoretični del naloge zajema pregled problematike. Najprej je predstavljena oziroma
opredeljena zdrava – uravnotežena hrana, nato zdrava prehrana otrok, kjer je prikazano,
kakšna mora biti prehrana otroka in zakaj je pravilna prehrana tako pomembna za otroke v
dobi odraščanja. Iz tega razloga se prehranjevanje otrok spremlja na nivoju države, ki
narekuje razne prehranske direktive. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč v obdobju
otroštva zelo pomembne, saj vplivajo tudi na kasnejša obdobja v življenju. V ta namen so
nadalje opisani sam pomen lokalne hrane in njene glavne prednosti ter stanje lokalnih
pridelovalcev pri nas. Na koncu sledi še poglavje, v katerem so zajete posledice nezdravega
prehranjevanja in s tem pogojene težave, ki jih povzroči neustrezno prehranjevanje že v
otroški dobi.
Empirični del diplomske naloge zajema kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo
intervjujev želela ugotoviti, ali v slovenskih vrtcih, natančneje v vrtcih na območju južne
Primorske, uporabljajo lokalno pridelano hrano, s kakšnimi problemi se soočajo pri nabavi
lokalne hrane in ne nazadnje, ali je v Sloveniji dovolj lokalnih pridelovalcev, ki bi priskrbeli
zadostno količino živil. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi na starše otrok, in sicer v
smislu sprejemanja/zavračanja lokalnih pridelkov ter njihovih navad v domačem
gospodinjstvu.
Keywords: vrtci, zdrava hrana, prehrana otrok, lokalno pridelana hrana, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 938; Downloads: 98
Full text (1,02 MB) |
19. Prehranjevalne navade mladostnikov : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeJasna Ambrožič, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov,
osnovnošolcev.
V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem
pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav
začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem
opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in
zelenjave v prehrani.
Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično
okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen
psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko
hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja.
Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju
opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za
izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov.
V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi.
V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v
domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov,
uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati
ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene
hipoteze.
Keywords: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1221; Downloads: 160
Full text (1,74 MB) |
20. Model obvladovanja izgorelosti in življenjski slog ravnateljev, podjetnikov in ekstremnih športnikov : doktorska disertacijaJasna Lavrenčič, 2015, doctoral dissertation Keywords: izgorelost, prehrana, podjetniki, ravnatelji, športniki, telesna aktivnost, življenjski slog, disertacije
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1139; Downloads: 69
Full text (2,97 MB) |
