1. Razpolaganje z nepremičninami na ravni občin : magistrsko deloŠpela Cerar, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje razpolagalne posle z nepremičninami v občinski lasti, s tem področjem povezano zakonodajo ter nadzor nad izvajanjem zakonskih določil v praksi. S pojmom »razpolagalni posel« se razumejo vsi pravni posli prodaje, menjave in brezplačne odsvojitve nepremičnin. Pri razpolaganju s stvarnim premoženjem morajo javni organi slediti veljavni zakonodaji, ki pa se je od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 do današnjega dne že večkrat spremenila. Posledično lahko te spremembe vplivajo na skladnost preteklih pravnih poslov s trenutno aktualnimi predpisi, hkrati pa se pri razpolaganju z nepremičnim premoženjem pojavljajo napake in nerazumevanje aktualnih predpisov. Za ustrezen nadzor sledenja zakonodaji pri teh postopkih je zadolženo Računsko sodišče Republike Slovenije, ki pri pregledih delovanja občin identificira neskladnosti z zakonom ter podaja priporočila, d se v bodoče takšnim napakam občine izognejo. Na dan 30. 6. 2021 je bilo v Sloveniji 212 občin, kar znatno povečuje obseg nadzora nad poslovanjem vsake posamezne občine. Točnega števila nepremičnin, ki so na presečni datum v lasti slovenskih občin, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče dobiti, ne po številu in ne po vrednosti. Tudi točnega podatka o številu poslov z nepremičninami, ki jih v posameznem letu opravijo občine, ni javno objavljenega. Ker je v Sloveniji predpisano več metod oziroma načinov razpolaganja, ki so pogojeni s predpisi, sem v tem magistrskem delu opredelila in pojasnila posamezne razpolagalne postopke. Magistrsko delo raziskuje tudi število opravljenih razpolagalnih poslov v slovenskih občinah za leto 2019, natančneje občinske razpolagalne posle z nepremičnim premoženjem. Obenem je v delu predstavljenih nekaj praktičnih primerov nadzora nad razpolagalnimi posli ter pogoste kršitve, ki se pojavljajo pri poslovanju. Namen magistrskega dela je analizirati dejansko stanje na področju razpolaganja z nepremičninami občin, predstaviti transparentnost poslovanja občin v delu, ko se pojavljajo na trgu nepremičnin, predstaviti razumljivost zakonodaje, izvajanje le-te v praksi, nadzor nad poslovanjem z nepremičnim premoženjem ter povzetek glavnih metod razpolaganja, ki se uporabljajo na področju poslovanja z nepremičninami na ravni slovenskih občin.
Keywords: nepremičnine, javna uprava, občine, razpolaganje, javno premoženje
Published in ReVIS: 20.04.2023; Views: 605; Downloads: 80
 Full text (1,41 MB) |
2. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksi : magistrsko deloAljaž Čoko, 2022, master's thesis Abstract: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Keywords: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Published in ReVIS: 26.01.2023; Views: 717; Downloads: 57
Full text (496,17 KB) |
3. Delež zakonca na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze : magistrsko deloVeronika Benedičič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pogled na razvezo zakonskega para in z njim povezano delitev skupnega premoženja, ki ga ustvarita v času trajanja zakonske zveze. V 3. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je zakonska zveza predstavljena kot skupnost moža in žene, ki jo v svojem nadaljevanju zakonik tudi ustrezno ureja ter usmerja. Do razveze lahko pride iz mnogih razlogov, ki po mnenju oseb, ki sestavljata to skupnost, niso več rešljivi. S tem pride do delitve premoženja. Kjer zadeve niso rešljive v nepravdnem postopku oz. sporazumno, se vse ureja preko sodišča v pravdnem postopku. Premoženje naj bi se delilo v enakem deležu med oba partnerja, v kolikor ne dokažeta o nasprotnem dejstvu. Na podlagi določitve deleža pa moramo ločiti med skupnim in posebnim premoženjem. Za skupno premoženje je pogoj obstoj zakonske zveze, saj nam DZ v 67. členu navede, da le-to premoženje predstavlja vse premoženjske pravice v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, ustvarjene z delom ali neodplačno, medtem ko posebno premoženje predstavlja vse premoženje, ki je nastalo pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času trajanja zakonske zveze. Namen magistrskega dela je spoznanje in opredelitev možnosti delitve skupnega premoženja po propadli zakonski zvezi. Uporabilo se je več različnih metod za dosego zastavljenih ciljev. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske in kompilacijske metode je v prvem delu razložen bistven pomen razveze zakonske zveze ter določitev deleža premoženja. V drugem delu je z deduktivno, kvantitativno, analitično, statistično in sintetično metodo predstavljena anketa in njeni rezultati o pogledu laičnih ljudi na delitve premoženja po razvezi zakonske zveze. Na koncu sledijo sklepne ugotovitve, ki so nastale na podlagi ugotovljenega
Keywords: razveza, zakonski par, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev premoženja, DZ
Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 666; Downloads: 66
Full text (1,14 MB) |
4. |
5. Ugotavljanje skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi : diplomsko deloSara Mlakar, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Keywords: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Published in ReVIS: 10.02.2022; Views: 1012; Downloads: 0 |
6. Skupno premoženje zakoncev – problematika nevpisanih lastninskih položajev : magistrsko deloKaja Kranjec, 2021, master's thesis Abstract: Skupno premoženje zakoncev predstavlja poseben način pridobitve lastninske pravice na podlagi posebnih pravil o skupnem premoženju zakoncev, ki jih ureja Družinski zakonik. Slednji v svojem 67. členu določa, da v skupno premoženje zakoncev spadajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. V skupno premoženje zakoncev je všteto tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Družinski zakonik tudi določa, da imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino. Gre za originarno in zunajknjižno pridobitev lastninske pravice, ki nastane na podlagi samega zakona, vpis v zemljiško knjigo pa je zgolj deklaratornega pomena. Posledično v praksi ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane in je zemljiškoknjižno stanje napačno, kar povzroča spore med imetniki nevpisanih pravic in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti stvari. Pri presojanju v teh sporih odigra ključno vlogo načelo javnosti ali publicitetno načelo v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, saj se publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavlja z ustreznim vpisom v zemljiško knjigo. V takih primerih je treba tehtati med interesi imetnika nevpisane pravice na eni strani in interesi tretjega, ki v dobri veri pridobi pravico na nepremičnini na drugi strani. Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je problematika skupnega premoženja zakoncev z vidika nevpisanih lastninskih položajev.
Keywords: skupno premoženje, nevpisana lastninska pravica, zemljiška knjiga, načelo zaupanja, načelo publicitete, dobra vera
Published in ReVIS: 28.01.2022; Views: 1216; Downloads: 111
Full text (1,01 MB) |
7. Podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev : diplomsko deloBlažka Bright, 2021, undergraduate thesis Abstract: Podjetniško premoženje sodi v primeru, ko se eden ali oba zakonca ukvarjata s podjetništvom, v skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je vsakršno premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Ker podjetniško premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, se za delitev premoženja in upravljanje tega premoženja uporabljajo določbe družinskega prava, prav tako pa se tudi uporabljajo določbe korporacijskega razmerja, ki urejajo delovanje in upravljanje gospodarskih družb. Tukaj nastane kolizija med obema določbama, vendar velja upoštevati, da veljajo določbe družinskega prava lex specialis, zato se v razmerju med zakoncema, t. i. notranjem razmerju, uporabljajo le te. V razmerju do tretjih oseb, t. i. zunanje razmerje, se za upravljanje in izpolnjevanje obveznosti uporabljajo določbe korporacijskega prava. Zakonca lahko s deležem v družbi upravljata skupno ali pa ga upravlja zgolj eden od zakoncev, v tem primeru mora drugi zakonec podati soglasje. V nasprotnem primeru ima zakonec, ki ni podal soglasja, možnost izpodbijati pravni posel. Zakonec lahko izpodbija pravni posel zgolj v primeru, da je zakončev sopogodbenik v dobri veri. Pri upravljanju in razpolaganju s korporacijskimi pravicami, določbe korporacijskega prava različno določajo pravila, glede na obliko gospodarske družbe. Gospodarske družbe delimo na osebne (d. n. o. in k. d.) in kapitalske družbe (d. d., d. o. o., SE, in k. d. d.)
Keywords: skupno premoženje, podjetniško premoženje, zakonca, družinsko pravo, korporacijsko pravo
Published in ReVIS: 10.01.2022; Views: 1024; Downloads: 91
Full text (394,74 KB) |
8. Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze : magistrsko deloTina Susman, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali s kakšno problematiko se srečujemo v samem postopku ugotavljanja deleža na skupnem premoženju. V prvem delu smo teoretično predstavili tematiko, v drugem delu pa smo izvedli raziskavo, ki nam je podala zanimive ugotovitve. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod (deskriptivna, metoda kompilacije, analitična, komparativna, statistična), ki smo jih uporabili za opisovanje pojavov in dejstev, ki so povezani s temo, za primerjavo in obdelavo ter analizo podatkov. Za raziskavo pa smo uporabili kvantitativno študijo - anketo, s katero smo predstavili, s čim se stranke v postopkih srečujejo pri obravnavani tematiki. Namen magistrskega dela je ugotoviti, s kakšno problematiko se srečujemo na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju ter ugotoviti, ali so v slovenskem pravnem sistemu postopki smiselno urejeni, kakšni dvomi se pri strankah pojavljajo ter na področju izvedenstva ugotoviti, ali res obstaja problematika. Raziskava je pokazala, da anketirani vidijo največji problem v izvedbi postopa, ki je razpršen na nepravdno in pravdno sodišče. Sicer pa sama raziskava ne razkriva, da bi bila na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju podana kakšna večja problematika in imamo v Sloveniji to področje dobro pokrito
Keywords: skupno premoženje, premoženjski režim, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih zahtevkov, ugotavljanje deleža, posebno premoženje
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1355; Downloads: 114
Full text (1,30 MB) |
9. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema : diplomsko deloPetra Doles, 2020, undergraduate thesis Abstract: S sprejetjem novega Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 % ZNOrg, 22/19 in 67/19 % ZMatR-C), ki ureja razmerja med zakoncema oz. razvezanima zakoncema, in njegovimi novimi instituti je slovenski pravni red na področju družinske zakonodaje pri sklepanju zakonske zveze in izbiri premoženjskega režima zakoncema podelil večjo avtonomijo, ki se pa odraža v vzročni zvezi z marsikaterim drugim pravnim področjem in s tem zapolni pravne vrzeli predhodnika danes veljavnega zakona % Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakonska zveza s svojo veljavno sklenitvijo povzroči premoženjskopravne posledice, ki jih je potrebno opredeliti in razdeliti v primeru razveze zakonske zveze. Danes alternativno možnost za vnaprejšnjo ureditev teh razmerij, izhajajočih iz zakonske zveze, ureja pogodba o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki pa predstavlja diametralno nasprotje nekdaj kogentnemu zakonitemu premoženjskemu režimu. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema zajemajo skupek vprašanj, ki zadevajo delitev in načine delitev premoženja ob razvezi, preživljanje nekdanjega zakonca ipd., zato to področje lahko razumemo kot kompleksen konglomerat pravnih prvin in medčloveških odnosov. Predmet obravnave bo izhajal iz materialnopravnih nazorov in orisoval premoženjskopravna razmerja, katerih temelj je razveza zakonske zveze. V sklopu dela so uporabljene: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, metoda deskripcije, zgodovinska metoda, in pa metoda kompilacije. Preplet omenjenih metod pa bo zadostil namenu obravnavanega naslova; raziskati novo zakonodajo na področju družinskega prava. Ključni ugotovitvi pri raziskovanju sta sledeči: nova zakonodaja stremi k sporazumni razvezi ter, da je institut pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij v našem pravnem redu nujno potreben za doseg avtonomnosti volje posameznega zakonca
Keywords: razveza zakonske zveze, premoženje zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, družinsko pravo
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1530; Downloads: 105
Full text (386,59 KB) |
10. Dedovanje posebnega premoženja zakoncev : diplomsko deloAleš Kök, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava dedovanje posebnega premoženja zakoncev. To področje urejata družinsko pravo in dedno pravo; pravico do dedovanja (in zasebne lastnine) pa omenja tudi Ustava RS. Slovenski pravni red izenačuje pravni položaj zakoncev z zunajzakonskimi partnerji in istospolnimi partnerji iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze. S primerjalno metodo raziskovanja je avtor ugotovil, da nekateri pravni redi njihov pravni položaj urejajo tudi drugače. Premoženje zakoncev se po DZ deli na skupno in posebno premoženje (zakoniti premoženjski režim), razen če zakonca svoja premoženjska razmerja uredita drugače z ženitno pogodbo (pogodbeni premoženjski režim), ki jo je uveljavil ravno DZ leta 2017. V primerjalnem pravu poznamo več različnih premoženjskih režimov. Dedni delež zakonca je najprej odvisen od tega, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne. Zatem pa tudi od tega, ali deduje v prvem ali drugem dednem redu in koliko potomcev ali prednikov je zapustil zapustnik. V prvem dednem redu deduje poleg zapustnikovih potomcev po enakih delih, v drugem dednem redu pa poleg zapustnikovih prednikov polovico zapuščine. Zakonec nima dedne pravice, če pride še pred zapustnikovo smrtjo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti. Sodna praksa si ni enotna glede vprašanja, ali ima v takšnem primeru dedno pravico morebitni zapustnikov zunajzakonski partner, čeprav ZD določa, da se takšno razmerje ne šteje kot zunajzakonska skupnost, saj je odsotnost sklenjene zakonske zveze eden od pogojev za veljavnost zunajzakonske skupnostiThis thesis deals with the inheritance of the spouses' separate property. These matters concern family law and law of succession. The inheritance rights (as well as the right to private property) are also mentioned in the Constitution of the Republic of Slovenia. The Slovenian legal order equates the legal position of spouses with the legal position of non-marital partners and same-sex partners in registered and non-registered civil partnerships. Using the method of comparison, it was found that some legal orders manage their legal position differently. According to the family code, the spouses' property is divided into community property and separate property (legal matrimonial property regime), unless the spouses had managed their property relations differently by signing a marriage contract (contractual matrimonial property regime), which was enacted by the family law in 2017. Comparative law deals with several different property regimes. Firstly, the portion of the estate that the surviving spouse inherits depends on whether the deceased had written the will or not. It also depends on whether the surviving spouse inherits the property by the first or the second order of inheritance, as well as on how many descendants or ancestors the deceased had. The first order constitutes that the decedent's children and the spouse inherit in equal shares, and the second order of inheritance constitutes that the spouse inherits a half of the estate, while the decedent's ancestors inherit the other half. The surviving spouse does not have the right to inherit if legal separation had taken place prior to the decedent's death. In this instance, the case law is not consistent on the question of whether a potential decedent's non-marital partner has the right to inherit or not, even though family law stipulates that this kind of relationship is not considered a consensual union, as not being married is one of the conditions for the validity of a consensual union
Keywords: zakonska zveza, premoženje, dedovanje, oporoka, ženitna pogodba
Published in ReVIS: 19.07.2021; Views: 1661; Downloads: 148
Full text (594,90 KB) |
