1991. Pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov potujoče knjižnice v PosočjuTjaša Lipušček Skubin, 2023, not set Abstract: Bralna kultura je danes postavljena v težke čase, saj je v senci hitre digitalizacije zapostavljena. Zaradi rasti tehnologije in različnih dostopov do knjig (knjige so dostopne v e-oblikah) imajo knjižnice težko nalogo, kako privabiti in obdržati bralce. V nalogi preučujemo pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov Potujoče knjižnice v Posočju. Za tako temo smo se odločili predvsem zato, ker se nam bralna kultura zdi aktualna tema in ker na to temo na tem območju ni veliko zapisanega. Teorijo v magistrski nalogi, kjer smo obravnavali splošne pojme, smo podkrepili s strukturiranimi intervjuji. Prišli smo do rezultatov, ki smo jih tudi pričakovali, in sicer so intervjuvanci, ki so sodelovali pri intervjujih, v glavnem zadovoljni s potujočo knjižnico. Njihova pričakovanja so večinoma izpolnjena. V nalogi dobimo kar nekaj predlogov, kako bi lahko nekatere zadeve na potujoči knjižnici izboljšali, in sicer se večina intervjuvancev strinja, da je potrebno gradivo na potujoči knjižnici postaviti bolj pregledno, potrebna je boljša osvetlitev prostora, več sodobnejše literature, več časa za postanek, kjer je obisk večji. Zanimiva ugotovitev, ki so nam jo dali intervjuji, je, da so vsi zadovoljni z osebjem na potujoči knjižnici, kar pove, da zaposleni izpolnjujejo pričakovanja uporabnikov, in to je velika prednost potujoče knjižnice. Ker prihaja kmalu nov bibliobus, bodo tako dobljeni rezultati lahko pomagali pri urejanju in izboljšavah na potujoči knjižnici.
Keywords: pričakovanja, zadovoljstvo, potujoča knjižnica, Posočje, uporabniki.
Published in ReVIS: 10.08.2023; Views: 1131; Downloads: 50
 Full text (1,60 MB) |
1992. |
1993. |
1994. |
1995. |
1996. Protesti kot oblika politične participacijeSemira Mekanović, 2023, not set Abstract: V diplomskem delu proučujemo koncept politične participacije ter analiziramo njene različne oblike. Po mnenju van Detha (2021) so glavne značilnosti politične participacije jasne in nesporne. Politična participacija je razumljena kot dejavnost (ali dejanje), denimo preprosto gledanje televizije ali zanimanje za politiko, ki pa še ne pomeni udeležbe. Politična udeležba je prostovoljna in ni ukazana s strani vladajočih. Nadalje van Deth (2021) razlaga, da se sodelovanje nanaša na dejavnosti ljudi, ki so v vlogi neprofesionalcev oziroma amaterjev. Politična udeležba torej zadeva vlado, politiko ali državo in ni omejena na določene faze (kot so parlamentarni postopki odločanja ali izvrševanje zakonov), na določene ravni ali področja (kot so državne volitve ali stiki s strankarskimi funkcionarji). Torej vsaka prostovoljna, nepoklicna dejavnost, ki zadeva vlado, politiko ali državo, je vzorec politične participacije.
Protesti so nekonvencionalna oblika politične participacije in smo jih v diplomskem delu podrobneje analizirali kot študijo primera, pri čemer smo se osredotočili na proteste v Republiki Sloveniji, ki so se začeli spomladi leta 2020, po padcu vlade Marjana Šarca, in še pred uradnim formiranjem tretje vlade Janeza Janše. V času omejevalnih ukrepov proti širjenju covida-19 so ljudje začeli najprej protestirati doma (na balkonih in oknih), kasneje pa so protestniki začeli izvajati shode na kolesih, ki so tradicionalno potekali vsak teden ob petkih.
V empiričnem delu smo ugotovili pomanjkanje dialoga in sodelovanja pri reševanju zdravstvene krize na vseh ravneh. Ugotovljeno je bilo, da sodobni protesti sicer niso platforma za spreminjanje sveta, a Krastev (2014) trdi, da politični reformizem priznava, da je svet nepopoln, hkrati pa verjame, da ga je mogoče izboljšati.
Keywords: politična participacija, nekonvencionalna politična participacija, protesti, vlada Janeza Janše, covid-19, PCT omejitve.
Published in ReVIS: 04.08.2023; Views: 1460; Downloads: 28
Full text (585,63 KB) |
1997. |
1998. |
1999. |
2000. |
