251. Vloga Evropske unije pri odpravljanju prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah : magistrsko deloLuka Miladinović, 2025, master's thesis Abstract: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Keywords: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 353; Downloads: 10
 Full text (1,64 MB) |
252. Razvoj človekovih pravic po 2. svetovni vojni v Evropi in analiza pravice do svobode izražanja : magistrsko deloLina Sadar, 2025, master's thesis Abstract: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Keywords: človekove pravice, Evropska unija, svoboda izražanja, Ustava RS, ESČP
Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 286; Downloads: 11
Full text (1,36 MB) |
253. Pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi : magistrsko deloAndreja Čuk Pavkovič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavane pravice proizvajalcev fonogramov. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: prvič, katere vidike teh pravic je Sodišče Evropske unije (EU) največkrat obravnavalo in ali slovenska sodna praksa sledi njegovim smernicam, ter drugič, ali se pri obravnavi navedene tematike odločitve slovenskih in tujih sodišč razhajajo. Sodna praksa je pokazatelj, kje vsakokratna ureditev potrebuje natančnejšo razlago določb pravnih virov in praks ali pa drugačne rešitve. Zato je namen magistrskega dela raziskati pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi z njihovim razvojem do današnje ureditve. Z zgodovinsko, normativno-dogmatično, deskriptivno, kvalitativno, primerjalno, analitično in sintetično raziskovalno metodo se je raziskalo zgodovino navedenih pravic, preučeni so bili mednarodni, evropski in nacionalni pravni viri, temeljni pojmi, zbrana, analizirana in primerjana je bila tudi sodna praksa. Ugotovljeno je bilo, da je Sodišče EU v svoji sodni praksi na obravnavanem področju največkrat razlagalo pojem »priobčitev javnosti« iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2001/29/ES, slovenska sodišča pa sledijo razlagam le-tega ter se nanje v obrazložitvah sklicujejo, v nekaterih primerih pa so podala enako oziroma podobno odločitev kot Sodišče EU že leta pred odločitvijo slednjega. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se nacionalna sodišča drugih držav članic EU prav tako v večji meri soočala z vprašanji v zvezi s priobčitvijo javnosti. V primerjavi s sodno prakso slovenskih sodišč je bilo možno ugotoviti tudi razhajanja v odločitvah slovenskih in tujih sodišč. Nadalje se je uporaba »primernega« in »pravičnega« nadomestila v ZASP izkazala za nedosledno, v nekaterih primerih pa niti ne sledi uradnim slovenskim prevodom določb pravnih virov EU, ki so implementirane v ZASP. Pri pregledu literature, pravnih virov in sodne prakse pa se je pokazalo tudi nekaj neenotnosti v mnenjih oziroma stališčih teorije oziroma sodne prakse, kar pomeni odprta vprašanja za nadaljnji razvoj pravic proizvajalcev fonogramov.
Keywords: sorodne pravice, proizvajalec fonogramov, fonogram, nadomestilo, sodna praksa, priobčitev javnosti, Sodišče Evropske unije
Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 315; Downloads: 11
Full text (1,64 MB) |
254. Kakovost dela in zadovoljstvo pacientov s telegentskimi storitvamiAnita Jančar, 2025, master's thesis Abstract: Izhodišča: Telemedicina je oblika zdravstvene oskrbe na daljavo, ki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez neposrednega fizičnega stika med pacientom in izvajalcem. V času pandemije covid-19 je postala ključna rešitev za zagotavljanje varne in pravočasne oskrbe ter zmanjšanje tveganja za širjenje okužb. Ena izmed pomembnih vej telemedicine je telegenetika, ki omogoča izvajanje genetskih svetovanj na daljavo, kar je še posebej dragoceno za prebivalce oddaljenih območij in tiste z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev. Namen magistrske naloge je oceniti sprejemljivost telegenetike v slovenskem prostoru v času covid-19 in po njem, kakovost izvedbe storitve ter zadovoljstvo pacientov s storitvijo.
Metoda: Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu pacientov s telegenetskim svetovanjem. Za anketiranje smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte razposlali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka. V raziskavo smo vključili paciente s sumom na genetsko bolezen, ki so bili v času pandemije in po njej napoteni v specialistično ambulanto Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Ljubljani. Podatki so se zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 860 anketirancev, 770 je bilo obravnavanih med pandemijo in 90 po pandemiji. S pomočjo statističnih testov smo nekatere hipoteze potrdili, nekatere ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem, ki je ostalo visoko tako med pandemijo kot po njej. Večina anketirancev bi se ponovno odločila za takšno obliko obravnave. V raziskavi smo ugotovili povezavo med demografskimi dejavniki in zadovoljstvom anketiranih. Razumevanje informacij je bilo v povprečju višje pri pacientih z univerzitetno izobrazbo kot pri tistih z nižjo izobrazbo. Anketiranci, ki so med svetovanjem naleteli na tehnične težave, so težje razumeli prejete informacije. Velika večina bi telegenetsko svetovanje priporočila tudi drugim.
Razprava: Naša raziskava je pokazala visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem. Rezultati potrjujejo, da telegenetika prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvene obravnave ter omogoča boljše prilagajanje izzivom sodobnega časa, kar prispeva k vzdržnosti zdravstvenega sistema. Kljub majhnosti Slovenije in relativno majhni oddaljenosti od centrov za genetske obravnave, je večina anketiranih pacientov izrazila pripravljenost, da bi se v prihodnje ponovno odločila za tovrsten način svetovanja. Ti rezultati potrjujejo potencial telegenetike kot trajne in obetavne metode zdravstvene oskrbe na daljavo v slovenskem prostoru.
Keywords: kakovost, telegenetika, covid-19, zadovoljstvo pacientov
Published in ReVIS: 15.05.2025; Views: 321; Downloads: 6
Full text (1,67 MB) |
255. Regressione e rischio di estinzione per le piccole minoranze etnolinguistiche nella regione Alpe- Adria. Il caso delle isole germanofone e istrorumene.Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Peter Čede, Ernst Steinicke, original scientific article Abstract: Una delle principali caratteristiche delle aree di confine tra Italia, Slovenia e Croazia è la sua diversità etnolinguistica. Tuttavia, tale diversità è minacciata, oltre che una serie di problemi di tipo oggettivo, e dalle varie tendenze alla standardizzazione linguistica, anche da valutazioni e percezioni di carattere soggettivo, che finiscono per creare una situazione che è stata definita di “etnicità diffusa”. Lo scopo di questo articolo è analizzare tali minacce, che spesso si combinano a questioni identitarie, di riconoscimento di codici locali, ovvero di accettazione o anche imposizione di qualche standard nazionale. I risultati della ricerca dimostrano che, sebbene il numero dei parlanti di lingue minoritarie stia diminuendo ovunque, in diversi casi tali gruppi linguistici potrebbero sopravvivere. Così nel caso delle tre isole germanofone del Friuli; non così invece per l’isola di lingua tedesca di Sorica nelle Alpi slovene, che è di fatto scomparsa – proprio come altre isole germanofone una volta esistenti nella stessa area. Tra tutti i gruppi linguistici presenti nell’area di studio, quello istro-rumeno nella regione della Čičarija e più a sud nel Čepićko Polje, nell’Istria croata, è quello più a rischio. Addirittura, i pochi che ancora si riconoscono in questa minoranza sembrano non essere particolarmente interessati alla conservazione del loro stesso idioma, fatto che prospetta un ulteriore motivo di riflessione.
Keywords: minoranze etnolinguistiche, isole di lingua tedesca, Alpi friulane, Alpi slovene, Istro-rumeni, Čičarija, Čepićko
Polje
Published in ReVIS: 15.05.2025; Views: 368; Downloads: 2
Full text (659,13 KB) |
256. Primerjalna analiza različnih ogrevalnih sistemov in njihovih energetskih učinkovitosti v stanovanjskih hišah : diplomska nalogaLuka Kogolt, 2025, undergraduate thesis Keywords: dovedena energija, energetska učinkovitost, ogrevalni sistemi, primarna energija, PURES, rekuperacija, toplotne izgube, ogrevanje
Published in ReVIS: 15.05.2025; Views: 394; Downloads: 32
Full text (2,54 MB) |
257. |
258. Technology transfer offices for better management of the university-industry collaboration : comparison of Slovenia, Italy, And MaltaTamara Besednjak Valič, Erika Džajić Uršič, 2024, original scientific article Abstract: The paper addresses a manifestation of University-Industry collaboration - the Technology Transfer Offices (TTO). The university-industry collaboration is relevant in the age of open innovation, and TTO serves as the meeting point between the two worlds. In this context, we are interested in how three specific cases of TTO operating in three distinct innovation ecosystems understand their role and how they perceive their strengths and weaknesses. The reader of the presented research will get an insight into three innovation ecosystems, each particular in its regard, and will learn that despite the differences among countries and cultures, the questions the TTO are struggling with are less diverse. A qualitative empirical study in three countries included focus group participants and expert representatives of academic-business technology transfer actors. To sum up, the respected countries need to carefully tailor innovation policies and explore the benefits of the TTO in boosting the commercialisation of products developed at universities.
Keywords: Slovenia, Italia, Malta, Technology Transfer Offices, University-Industry collaboration, innovations, social field, cognitive frames, networks, institutions
Published in ReVIS: 14.05.2025; Views: 347; Downloads: 3
Full text (119,73 KB) |
259. Izračun upravičenosti v Hidroelektrarno BrežiceJaša Bogovič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Investiranje predstavlja eno izmed pomembnejših dejavnosti podjetja, saj z njim podjetja ostajajo konkurenčna na vse bolj zasičenem trgu, prav tako se ob rasti stopnje investiranja to precej pozna pri gospodarstvu države, v katerem podjetje deluje. Do investiranja po navadi pride, ko podjetja želijo svoja sredstva vložiti v nov projekt in tako slediti svojim dolgoročnim ciljem. Pri ideji o investiranju se podjetja že takoj na začetku srečajo z ugotavljanjem, ali je investicijski projekt sploh smiselen. To potem od podjetij zahteva, da naredijo ustrezno analizo, da bi se tako na podlagi raziskave trga in izračuna kazalnikov upravičenosti investicije odločili, ali je investicija donosna in s tem smiselna. V diplomski nalogi se pri analiziranju investicije osredotočimo predvsem na ekonomske metode presojanja učinkovitosti. Razdelimo jih lahko na statične metode, pod katere uvrstimo dobo povračila, metodo donosnosti naložbe in računovodsko stopnjo donosa ter dinamične metode, kjer uporabimo metode neto sedanje vrednosti, notranje stopnje donosa in indeksa donosnosti. Ker je uspešnost investicije odvisna od več dejavnikov, je treba analizirati tudi občutljivost projekta na spremembo izbranega dejavnika. Ker je investicija v hidroelektrarno Brežice zelena in okolju prijazna, zadnji del teoretičnega dela diplomske naloge namenimo obnovljivim virom energije in pomembnosti trajnostnega razvoja na svet. V empiričnem delu bolj podrobno predstavimo hidroelektrarno
Brežice in njene učinke na okolje. Prav tako analiziramo izračunane ekonomske metode presojanja ter občutjivost investicije podjetja Hidroelektrarne na Spodnji Savi na spremebo prodajne cene. Glede na dobljene izračune nato ocenjujemo in analiziramo, ali je investicija, ki je opazujemo v obdobju od leta 2017 do 2031, sprejemljiva. Pri tem ugotovimo, da je investicija upravičljiva.
Keywords: analiza, ekonomske metode, investicije, kazalniki upravičenosti, Hidroelektrarna Brežice.
Published in ReVIS: 14.05.2025; Views: 346; Downloads: 9
Full text (976,39 KB) |
260. Povezanost gibljivosti kolčnega sklepa s kronično bolečino v križu pri profesionalnih hokejistih na ledu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Tomšič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kronične bolečine v križu (BVK) so prisotne pri 54–88% profesionalnih hokejistov na ledu. Namen: Ugotoviti povezanost in razlike v antropometričnih značilnostih, gibljivosti kolka ter bilateralnih asimetrijah gibljivosti kolka med profesionalnimi hokejisti na ledu z in brez kroničnih BVK. Metode dela: 14 profesionalnih hokejistov smo razvrstili v dve skupini; brez kroničnih BVK (N = 6) in s kroničnimi BVK (N = 8). Intenzivnost BVK smo določili z VAS lestvico, z goniometrom smo izmerili pasivno in aktivno gibljivost kolka za fleksijo z iztegnjenim (FLEXizt) in pokrčenim (FLEXpok) kolenom, ekstenzijo z iztegnjenim (EXTizt) in pokrčenim (EXTpok) kolenom, notranjo (NROTpok) in zunanjo (ZROTpok) rotacijo s pokrčenim kolenom ter abdukcijo (ABDizt) in addukcijo (ADDizt) z iztegnjenim kolenom. Rezultati: Preiskovanci s kroničnimi BVK so bili starejši in nižji (p < 0,05) in so imeli manjšo (p < 0,05) aktivno gibljivost kolka v gibih EXTpok obojestransko, EXTizt levostransko, NROTpok obojestransko, ZROTpok desnostransko ter značilno nižjo (p < 0,05) pasivno gibljivost kolka v FLEXpok obojestransko, EXTpok levostransko, EXTizt levostransko, NROTpok obojestransko, ZROTpok obojestransko. Skupina hokejistov s kroničnimi BVK je pokazala večjo (p < 0,05) bilateralno asimetrijo za aktivno gibljivost kolka v EXTizt in ADDizt ter za pasivno gibljivost kolka v EXTpok, EXTizt, NROTpok, ABDizt in ADDizt. Zaključek: K razvoju kroničnih BVK so nagnjeni hokejisti na ledu, ki so starejši in nižji, imajo manjšo aktivno in pasivno gibljivost kolka ter večjo bilateralno asimetrijo v pasivni gibljivosti kolka.
Keywords: ledvena hrbtenica, gibljivost kolka, lateralna asimetrija, hokej na ledu
Published in ReVIS: 14.05.2025; Views: 299; Downloads: 6
Full text (2,57 MB) |
