Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: 3D-tisk je postopek izdelave tridimenzionalnih trdnih objektov iz digitalnega modela. Iz leta v leto se ta tehnologija integrira na številna področja in optimizira potek njihovih procesov. Z diplomsko nalogo smo raziskali, kako se tehnologija 3D-tiska odraža v bazah pravic intelektualne lastnine, konkretno patentnih bazah. Patenti so namreč sredstvo za zaščito izumov, kjer nas je zanimalo, koliko izumov je na tem področju nastajalo v preteklosti, kdaj so se pojavili prvi, kako so nadalje iz osnovne ideje nastajali novi izumi. Ugotovili smo, da trend tehnologije 3D tiska nakazuje rast in da se bo število izumov v prihodnosti še povečevalo, še zlasti na področju medicine. Med državami po številu patentov izstopa ZDA, sledi ji Japonska, toda tudi v Sloveniji imamo nekaj patentov s področja tehnologije 3D tiska.
Keywords: 3D tisk, stereolitografija, aditivna proizvodnja, patentne baze, patenti, 3D printing, stereolithography, additive manufacturing, patent bases, patents
Published in ReVIS: 28.03.2025; Views: 387; Downloads: 2
Full text (2,63 MB)

Abstract: Mobilne tehnologije, kot so pametni telefoni, pametne ure in različne aplikacije, so postale ključne za spremljanje in izboljšanje osebnega zdravja ter telesne pripravljenosti. Te naprave omogočajo sledenje telesni aktivnosti, spremljanje spanja in srčnega utripa ter beleženje prehrane. Teoretični del prinaša pregled literature o zgodovini mobilnih tehnologij in zdravju. V empiričnem delu je predstavljena anketna raziskava o uporabi mobilnih tehnologij za spremljanje zdravja in telesne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da so pametni telefoni in aplikacije za spremljanje telesne dejavnosti ključni del življenja mnogih ljudi, zlasti milenijcev, tj. pripadniki generacije, rojene po letu 1980. Večina anketirancev poroča o dnevni uporabi teh naprav in aplikacij. Najbolj priljubljene so aplikacije za sledenje telesne dejavnosti, zdravstvenih parametrov in menstrualnega cikla. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnjo rast in razvoj teh tehnologij, kar bo omogočilo boljše razumevanje njihovega vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov.
Keywords: mobilne naprave, aplikacije, telesna dejavnost, vadba, zdravje, zasebnost
Published in ReVIS: 28.03.2025; Views: 367; Downloads: 9
Full text (1,80 MB)

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na ustrahovanje, ki se izvaja v kibernetskem prostoru s pošiljanjem agresivnih sporočil osebi. Lahko je ponižujoča fotografija ali videoposnetek, neprijetno besedilno sporočilo ali nevzdržen komentar na družbenih omrežjih. Glavni cilj naloge je dobiti vpogled v ustrahovanje in raziskati katera oblika kibernetskega ustrahovanja je med mladostniki v Zasavju najpogostejša, v kateri aplikaciji se izvaja in ali ostajajo statistično pomembne razlike med spoloma bodisi v vlogi ustrahovalca, bodisi v vlogi žrtve. Ugotavljali smo prav tako komu se žrtve viktimizacije največkrat zaupajo. Rezultati so pokazali, da je med mladostniki v Zasavju najpogostejša oblika kibernetsko nadlegovanje oziroma prejemanje grozečih, žaljivih, zlobnih in neprimernih sporočil v aplikaciji Snapchat, v vlogi ustrahovalca je bistvena razlika med spoloma v korist fantov, medtem ko so v vlogi žrtve fantje približno enako izpostavljeni kot dekleta.
Keywords: ustrahovanje, kibernetski prostor, kibernetsko ustrahovanje, mladostniki, Zasavje
Published in ReVIS: 28.03.2025; Views: 368; Downloads: 4
Full text (13,09 MB)

Abstract: V sklopu magistrske naloge sem predstavil sistem za upravljanje s proizvodnjo, ki smo ga začeli uporabljati v podjetju TKI Hrastnik, d. d. V magistrski nalogi sem predstavil celotno testiranje tega sistema. Izvedel sem strukturirane intervjuje z uporabniki tega sistema ter nato intervjuje analiziral in s pomočjo analize potrdil oz. ovrgel hipoteze. Izkazalo se je, da sem pri testiranju naletel na več napak v delovanju. Vse težave so bile odpravljene pred prehodom v produkcijo. Izkazalo se je tudi, da so uporabniki zelo zadovoljni s sistemom za upravljanje proizvodnje.
Keywords: sistem za upravljanje proizvodnje, digitalizacija, izboljšanje sledljivosti, spletni brskalniki, testiranje, varnost
Published in ReVIS: 28.03.2025; Views: 343; Downloads: 2
Full text (3,25 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključno za posameznika in družbo, duševne motnje pa še vedno predstavljajo velik izziv. Po ocenah WHO bodo do leta 2030 prav te največji javnozdravstveni problem. Slovenija je z Nacionalnim programom duševnega zdravja in Centri za duševno zdravje odraslih naslovila nekatere težave, a stigma, neenak dostop do obravnave in povečane potrebe po zagotavljanju duševnega zdravja ostajajo izzivi tako za strokovnjake, ki delajo na tem področju, kot za odločevalce. Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni metodi dela, izvedena je bila v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP2023:V3-2311, Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. Za instrument zbiranja podatkov smo uporabili fokusno skupino in polstrukturiran intervju. V Fokusni skupini je sodelovalo šest strokovnjakov iz različnih služb, ki se v regiji Posavje vključujejo v skrb za osebe s težavami v duševnem zdravju. Polstrukturirane intervjuje smo opravili s petimi strokovnjaki različnih profilov (psihiatrinja, psihologinja, socialna delavka, delovna terapevtka in diplomirana medicinska sestra), zaposlenimi v Centru za duševno zdravje odraslih Posavje. Intervjuvali smo tudi štiri paciente, obravnavane v istem centru ter politično odločevalko na področju duševnega zdravja. Rezultati: Pacienti ocenjujejo oskrbo v Centru za duševno zdravje odraslih kot kakovostno zaradi individualnega pristopa in dostopnosti. Strokovnjaki izpostavljajo napredek pri skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, hkrati opozarjajo na pomanjkanje kadrov, infrastrukture in dolgotrajnost rehabilitacije. Omejena dostopnost do podpornih storitev je posledica geografskih dejavnikov in pomanjkanja dnevnih centrov. Stigma ovira iskanje pomoči, preventivni programi so slabo razviti. Posebno ranljive skupine (starejši, brezdomci, socialno ogroženi) imajo omejen dostop do storitev. Razprava: Skupnostna psihiatrična obravnava izboljšuje oskrbo, a ključni izzivi ostajajo: kadrovski primanjkljaj, dolge čakalne dobe, geografske omejitve in stigma. Sodelovanje med psihiatričnimi bolnišnicami in primarno ravnjo oskrbe je pomanjkljivo. Potrebno je okrepiti preventivo, izboljšati sodelovanje med službami znotraj regije, povečati dostopnost in doseči bolj enakomerno razporeditev virov ter izboljšati kulturne kompetence strokovnjakov. Ukrepi so nujni za bolj vključujoč in učinkovit sistem oskrbe.
Keywords: duševno zdravje, skupnostna obravnava, celostna obravnava, multidisciplinarni pristop, kakovost obravnave
Published in ReVIS: 27.03.2025; Views: 304; Downloads: 17
Full text (2,55 MB)