Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine, komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Keywords: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 986; Downloads: 108
Full text (1,17 MB)

Abstract: Z ustanovitvijo OZN je bilo vzpostavljeno Meddrţavno sodišče kot eden izmed poglavitnih organov te takrat nove organizacije. Njegova glavna vloga je, da v skladu z mednarodnim pravom rešuje pravne spore med drţavami in podaja svetovalna mnenja. Vsekakor vloga Sodišča ni politično oroţje drţav, temveč gre za uporabo enega izmed številnih in dispozitivnih moţnosti mirnega reševanja mednarodnih sporov. V diplomski nalogi je bilo najprej pomembno z zgodovinskim razvojem razloţiti nastanek Meddrţavnega sodišča, njegovo organizacijo, sistematizacijo in pristojnosti. Na podlagi omenjenega smo lahko umestili ugled, ki ga uţiva Meddrţavno sodišče glede reševanja ozemeljskih sporov med drţavami. Z opisanim postopkom reševanja mednarodnih sporov pred Sodiščem pa smo opredelili, s čim vse Sodišče zagotavlja svoj ugled v mednarodnem prostoru, kako rešuje mednarodne spore. Konkretneje smo se posvetili reševanju ozemeljskih sporov, ki lahko nastanejo iz več razlogov, kot so okupacija, odcepitev ipd.; ti so lahko poglobljeni s političnimi ali pravnimi dejavniki, kot so geografski, zgodovinski ali drugi razlogi. Vse pogosteje so ozadja ozemeljskih sporov interesi drţav do potencialnih naravnih virov na določenem teritoriju ali pa kršitev ozemeljske celovitosti drţav. Izbira reševanja ozemeljskega spora pred Meddrţavnim sodiščem je dobra in premišljena izbira drţav, saj ima Sodišče vzpostavljeno dolgoletno sodno prakso, sam postopek zagotavlja nevtralnost, enakopravnost strank, kontradiktornost, proţnost pri dokazovanju. Meddrţavno sodišče izvaja ukrepe, ki so nujni za zavarovanje pravic drţav med postopkom, z izdajo sodbe pa je spor končan, kar zagotavlja stabilnost in omogoča vzpostavitev in vzdrţevanje mednarodnega miru in varnosti
Keywords: meddržavno sodišče v Haagu, spor, ozemeljski spor, mirno reševanje sporov, sodna praksa Meddržavnega sodišča
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1057; Downloads: 71
Full text (1001,86 KB)

Abstract: Poleg sodnega postopka poznamo tudi druge možnosti za uspešno razrešitev spora. Mirno reševanje sporov pomeni razširitev možnosti dostopa do pravnega varstva in razbremenitev sodišč. Alternativne oblike reševanja sporov pomenijo mirni način reševanja sporov. Najbolj prepoznavna oblika je mediacija. Postopek mediacije se lažje prilagodi željam in potrebam strank, saj so procesna pravila mediacije prožnejša in jih je lažje individualno prilagajati. Mediacija poteka ob pomoči nevtralne in nepristranske osebe - mediatorja, ki nima moči sprejemanja zavezujočih odločitev. Stranke usmerja in vodi skozi mediacijski postopek k oblikovanju in na koncu k sprejetju sporazumne rešitve. Svoj dogovor lahko stranki zapišeta v obliki sporazuma, ki lahko postane zanju pravno zavezujoč. Mediacija si prizadeva za celovit pristop k razreševanju ne samo konkretnega spora, temveč celotnega spornega razmerja. Dolgoročni cilji, ki se z mediacijo zasledujejo so zmanjšanje potencialnih bodočih sporov in večje zadovoljstvo strank glede izida postopka. Za mediacijo so bistvena temeljna načela, ki so v pomoč tako strankam kot mediatorju. Kljub neformalnosti mediacijskega postopka, so zanj značilne določene faze. Pri tem se morajo spoštovati temeljna načela. Na določena temeljna načela s strani strank ni moč vplivati, zato jih je potrebno spoštovati do konca postopka. Med pomembna načela štejemo načelo prostovoljnosti, enakopravnosti, nepristranskosti mediatorja in zaupnosti. Načelo nepristranskosti in nevtralnosti pomeni, da mediator v mediacijskem postopku deluje nepristransko, nevtralno in neodvisno. Postopek mediacije se ne sme začeti niti nadaljevati v določenih primerih. To nastopi takrat, ko bi okoliščine, če bi bile prisotne, vplivale na mediatorjevo neodvisno in nepristransko delovanje. Te okoliščine mora strankam nemudoma razkriti. Dolžnost ga veže ves čas postopka. V kolikor se dvomi o delovanju mediatorja glede njegove nepristranskosti, imata stranki možnost za njegovo zamenjavo. Načelo enakopravnosti v mediaciji se povezuje z načelom nepristranskosti. To pomeni, da sta obe stranki s strani mediatorja deležni obravnave, ki mora biti enakopravna. Stranki morata imeti možnost skupno oblikovati postopek, prosto izjavljati svojo voljo in ponudbo ter prosto odločati o sklenitvi poravnave. Gre za ustavno načelo enakega varstva pravic. Če mediator ravnovesja moči med strankama ne more vzpostaviti ali ohraniti, mora umakniti soglasje
Keywords: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, načelo nepristranskosti in nevtralnosti mediatorja, načelo enakopravnosti strank v mediaciji.
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1110; Downloads: 134
Full text (1,66 MB)

Abstract: Mediacija je v sodobnem pravu alternativa sodnemu odločanju. Pri mediaciji stranki sodelujeta, spori se rešujejo hitro in zaupno, odnosi med strankama se praviloma izboljšajo oziroma se zmanjšajo negativna čustva, razrešijo se odprta vprašanja, postopek je prožen in ekonomičen. Mediacija v civilnih sodnih postopkih in poravnava v kazenskem postopku sta uspešna pod pogojem, da so upoštevana načela postopkov, da ti potekajo po smiselnih fazah, ob uporabi pravilno izbranih tehnik in veščin ter da imajo poravnalci oziroma mediatorji ustrezne osebnostne karakteristike. Statistični podatki kažejo na obeh področjih trend upadanja števila postopkov. Tudi podatki za Republiko Hrvaško kažejo enako tendenco, vendar ima Hrvaška zelo razvit sistem izvensodnih mediacij oziroma poravnav in v tem je zelo uspešna. Razlogi za nižjo uspešnost so tako na strani pravne regulative, sodelujočih mediatorjev oziroma poravnalcev in strank. Z izvedbo predlogov sprememb pravne regulative de lege ferenda (javna služba za mediacijo, brezplačnost v primeru uspešnosti, sprememb v organizaciji (predlog poravnave takoj po naznanitvi kaznivega dejanja oziroma takoj po vložitvi tožbe)), usposabljanjem mediatorjev in ozaveščanjem širše družbene skupnosti je mogoče doseči trend rasti uspešnosti mediacije oziroma poravnave v korist udeležencev in širše družbe.
Keywords: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, poravnava, načela
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 1961; Downloads: 140
Full text (698,32 KB)

Abstract: V današnjem svetu lahko beležimo hiter razvoj in napredek človeštva, posledično pa se srečujemo s konfliktnimi situacijami. Trk idej in neenakih misli lahko privede do nasprotujočih si stališč. Vsaka družba mora poznati načine, kako ideje približati drugo drugi, hkrati pa razrešiti konflikte. Zaradi narave poslovanja tudi v gospodarstvu pogosto prihaja do nesporazumov in situacij, ki izdatno zmanjšujejo dobiček ali povzročajo izgubo. Poslovni svet se zaradi svoje narave nenehno spreminja, zato je pomembno, da se spori rešijo hitro in učinkovito. Gospodarskim subjektom je v interesu, da se tovrstne situacije rešujejo ekonomično ter tako dobiček usmerijo v razvoj posla. V zadnjem času je vse več pozornosti namenjene alternativnim metodam reševanja sporov, ki predstavljajo modernizacijo sodstva, zmanjšujejo sodne zaostanke in izboljšujejo dostopnost sodstva javnosti. Ena izmed alternativnih metod reševanja sporov je mediacija, ki je opredeljena kot postopek, v katerem stranke v sporu prostovoljno, s pomočjo tretje, nevtralne osebe poskušajo doseči skupno rešitev. Mediacija se uporablja tudi v gospodarstvu, kjer so za uspeh postopka ključne določene veščine in tehnike mediatorja. Odločilna pa sta prav tako teža konflikta in trajanje spora. Kot dejavniki za uspešnost mediacije štejejo cena, hitrost in neformalnost postopka. Kljub prednostim, ki jih mediacija ponuja, je sodišču pridruženih mediacij relativno malo in bi lahko z ozaveščanjem stroke dosegli rast števila alternativnih načinov reševanja sporov.
Keywords: mediacija, alternativno reševanje sporov, mediacija v gospodarstvu, gospodarski spori, gospodarski subjekti
Published in ReVIS: 12.02.2021; Views: 1610; Downloads: 116
Full text (975,82 KB)