11. Kadrovanje v izbranih lokalnih skupnostihPetra Okorn, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava kadrovanje v organih lokalnih skupnosti ter primerja proces in postopke kadrovanja v treh izbranih slovenskih občinah. Na doseganje zastavljenih ciljev organizacije pomembno vpliva ustrezna in pravilna izbira kadrov, ki morajo delovati strokovno, neodvisno in zakonito. Zbiranje podatkov je potekalo z intervjujem s tremi kadrovniki na obravnavanih občinah. Z njim smo pridobili osnovne informacije glede pridobivanja kadrov, kako poteka njihov izbor in katere metode pri tem uporabljajo. Uporabili smo tudi anonimni anketni vprašalnik, do katerega so zaposleni na obravnavanih občinah dostopali v elektronski obliki. Z vprašalnikom smo raziskali načine in metode, s katerimi so bili zaposleni izbrani in kako so izbirni postopki potekali, poleg tega smo podatke primerjali med izbranimi občinami.
Keywords: kadrovanje, načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov, izbor kadrov, kadri, zaposleni, uslužbenec, lokalna skupnost.
Published in ReVIS: 13.06.2022; Views: 827; Downloads: 54
 Full text (1,30 MB) |
12. Vpliv zdravljenja zasvojenosti na osebno rast uporabnikov v terapevtski skupnosti društva projekt človek – sopotnica : diplomska nalogaNastja Primožič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Temo diplomske naloge zasvojenost smo izbrali, ker se nam zdi precej aktualen problem današnjega časa. Z zasvojenostjo se zaradi različnih dejavnikov srečuje vsak dan več ljudi. Posamezniki, ki se zavejo problema zasvojenosti, se pogosto odločijo, da pomoč poiščejo v neprofitnih organizacijah, namenjenih zdravljenju zasvojenosti. V diplomski nalogi preverjamo, kako zdravljenje zasvojenosti v terapevtski skupnosti Sopotnica vpliva na osebno rast uporabnikov. Preverili smo, kako so se spreminjale delovne navade, strategije reševanja problemov in počutje uporabnikov tekom zdravljenja. Vzorec raziskave predstavljajo trije uporabniki, ki so v terapevtsko skupnost vključeni že najmanj deset mesecev. Uporabnike, ki imajo za sabo že nekajmesečno bivanje v skupnosti, smo izbrali z namenom, da bi preverili kakšne spremembe so dosegli od začetka zdravljenja do danes. Kot metodo raziskovanja smo uporabili intervju. Ugotovili smo, da kljub težkim začetkom v skupnosti, uporabniki vidijo in cenijo svoj napredek. Vsi sodelujoči v raziskavi poročajo o drastičnem izboljšanju počutja, boljšem spoprijemanju s problemi ter dobro izoblikovanimi delovnimi navadami. Intervjuvanci poročajo, da jim je zdravljenje v terapevtski skupnosti omogočilo globlji pogled vase. Poleg tega so se prvič soočili s samorazkrivanjem s pomočjo terapevtov v skupnosti. V terapevtski skupnosti so s souporabniki vzpostavili pristen, odprt in zaupanja vreden odnos. Po njihovem mnenju jih je program terapevtske skupnosti dobro pripravil za reintegracijo v družbo.
Keywords: zasvojenost, odvisnost, droge, terapevtska skupnost, osebna rast, počutje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 728; Downloads: 43
Full text (1,43 MB) |
13. Kršitve človekovih pravic v povojni BiH in vloga mednarodne skupnosti : magistrsko deloTea Martinović, 2021, master's thesis Abstract: V pričujočem delu raziskujemo povezavo med državo BiH danes, Daytonskim mirovnim sporazumom, mednarodno skupnostjo in človekovimi pravicami, kot je bila vzpostavljena z Daytonskim mirovnim sporazumom. Z njim je nadzor in pristojnost nad delovanjem države prešel na mednarodno skupnost, kar je lahko v nasprotju s konceptom suverene države. Sistem v BiH je eden od najbolj kompleksnih sistemov v svetu, kar se kaže tudi na področju človekovih pravic. Delo odkriva temelje med sporazumom in sistemskimi kršitvami pravic, kjer neki napredki zaradi blokad s strani političnih vodij in nacionalnega interesa skupaj s samo Ustavo BiH v veliki meri le tega onemogočajo. Opravljenih je bilo 10 intervjujev, kjer so bili intervjuvani raznoliki sogovorniki, poleg tega so bila kot sekundarna gradiva uporabljena zakonodaja, poročila, članki. Namen pričujočega dela je opisati in analizirati vlogo, odnos in ravnanja ter učinkovitost mednarodne skupnosti v povojni Bosni na področju varovanja človekovih pravic, pri čemer je osredotočenost magistrskega dela na oblike in razsežnosti kršitev človekovih pravic na raznolikih področjih. Pričujoče delo se osredotoča na mednarodne organizacije, ki imajo danes pomembnejšo vlogo pri delovanju države in zaobjame različna področja človekovih pravic. Raziskovalo se je tudi zakaj in kako prihaja do kršitev človekovih pravic ter o tem, kakšna je vloga oziroma ravnanje in odnos mednarodne skupnosti pri temu danes. Sklepamo lahko, da je tema precej neraziskana in bi to magistrsko delo lahko delno zapolnilo del manjkajoče vrzeli in tako pripomogla k temu, da postanemo bolj pozorni na same kršitve ter da se izboljšajo strategije uveljavljanja in zaščite človekovih pravic.
Keywords: človekove pravice, povojna BiH, mednarodna skupnost, Daytonski mirovni sporazum, etnična diskriminacija
Published in ReVIS: 06.01.2022; Views: 977; Downloads: 67
Full text (1,67 MB) |
14. Socialni, okoljski in ekonomski vidiki družbene odgovornosti družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi : magistrska nalogaAlen Lazič, 2020, master's thesis Keywords: družbena odgovornost, hidroelektrarne, socialni vidiki, okoljski vidiki, ekonomski vidiki, lokalna skupnost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1053; Downloads: 68
Full text (1,38 MB) |
15. Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležniki : magistrska nalogaMilan Simončič, 2014, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Keywords: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1309; Downloads: 79
Full text (8,90 MB) |
16. Pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeIza Jančar Piskernik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi
težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni
sistem.
V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o
zgodovini Romov in o njihovi tradiciji.
Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja
njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem
na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017–
2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov
do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo
pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno,
čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta
smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja
pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju
politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane
ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske
skupnosti.
Keywords: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 919; Downloads: 46
Full text (1,38 MB) |
17. Bosna in Hercegovina : območje konfliktov skozi zgodovinoBorislav Babić, 2012, undergraduate thesis Abstract: Razpad skupne drţave leta 1991, ki mu je sledila krvava vojna, je pustil za seboj v Bosni in
Hercegovini skoraj sto tisoĉ mrtvih, veĉ kot milijon razseljenih prebivalcev, uniĉeno
gospodarstvo in globoke delitve v druţbi, ki so vidne v vsakdanjem ţivljenju. Ĉeprav je po
podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma mednarodna skupnost priĉakovala, da bo Bosna
in Hercegovina zdruţena, demokratiĉna, veĉnacionalna in veĉ religijska politiĉna celota, bi
danes, ko se bliţa sedemnajsta obletnica sklenitve miru, teţko dokazali, da ta deluje kot
suverena drţava v pravem pomenu besede. Etniĉna in verska distanca treh narodov je veĉja,
kot je bila pred zaĉetkom drţavljanske vojne, v drţavi ni temeljnega dogovora o njeni
prihodnosti, velika veĉina Hrvatov in Srbov je ne doţivlja kot svojo domovino in je še vedno
pod mednarodnim protektoratom. Nacionalizem je stalnica v vseh segmentih današnje druţbe.
Najbolj pereĉe vprašanje za mednarodno skupnost in tri konstitutivne narode v Bosni in
Hercegovini je, kako doseĉi medsebojni konsenz o prihodnosti drţave.
Keywords: Bosna in Hercegovina, nacionalizem, Daytonski mirovni sporazum, mednarodna skupnost
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1260; Downloads: 105
Full text (2,29 MB) |
18. Socialni kapital in romi : magistrsko deloVlasta Starc, 2011, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem
naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže,
povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital?
Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz
naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital.
Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega
kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo
Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če
bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je
socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter
vključevanja Romov v družbeno življenje.
Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge
in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju
skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako
pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa
predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Keywords: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1358; Downloads: 80
Full text (1,43 MB) |
19. Zaupanje in sistem referenc v spletni skupnosti Couchsurfing : magistrska nalogaUršula Batistuta, 2014, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi bo naše raziskovalno področje spletna skupnost Couchsurfing. Gre za
sodoben pojav, socialno omrežje, katerega glavni namen je izkušnja v živo (offline raven)
povezovanje članov v resničnem življenju ter s tem širjenje kultur in medosebnega
spoštovanja. V okviru tega se pojavi vprašanje medosebnega zaupanja, ki je predpogoj
samega povezovanja, predvsem pa povezovanja v živo. Omejili se bomo predvsem na
informacije, ki so bistvene za oblikovanje zaupanja. Pri tem bomo ugotavljali, kako različne
informacije povečajo zaupanje in katere so tiste informacije, ki so ključnega pomena. V
okviru naloge bo izveden krajši anketni vprašalnik, s katerim bomo skušali odgovoriti na
raziskovalno vprašanje ter s tem priti do ugotovitev, ki bi lahko podale smernice v
zapisovanju informacij v skupnosti Couchsurfing.
Keywords: spletna skupnost Couchsurfing, socialno omrežje, medkulturno komuniciranje, socialni kapital, informacije, referenca
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 976; Downloads: 42
Full text (1,64 MB) |
20. Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih potreb : magistrska nalogaPetra Ložar, 2011, master's thesis Abstract: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke
potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen
sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo
metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker
so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem
za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega
socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi
primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je,
katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo
Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno
spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si
zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu
ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta
lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po
katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj
več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene
potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih
segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z
ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih
podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja
potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o
morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to
spletno socialno omrežje.
Keywords: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1057; Downloads: 0 |
