61. Diagnosticiranje poškodbe sprednje križne vezi s kliničnim testiranjemIris Kandžič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poškodba SKV je pogosta ortopedska poškodba, katere incidenca se kljub preventivnim programom povečuje, zaradi pogostosti pa se v zdravstveni stroki pojavlja želja po hitrejšem in cenejšem načinu diagnosticiranja poškodbe. Namen diplomske naloge je bil pregledati literaturo o diagnostični vrednosti kliničnih testov pri sumu na poškodbo SKV. Cilj naloge je bil ugotoviti občutljivost, specifičnost, diagnostično zanesljivost ter pozitivno in negativno napovedno vrednost nekaterih najpogosteje uporabljenih kliničnih testov pri sumu na poškodbo SKV (Lachmanov test, sprednji predalčni test, pivot shift test in lever sign test) in rezultate primerjati z zlatim standardom (MR in diagnostična artroskopija). Na osnovi predhodnega pregleda literature smo si zastavili hipotezo H1, ki pravi, da imajo klinični testi pri sumu na poškodbo SKV visoko diagnostično zanesljivost, in hipotezo H2, ki pravi, da so rezultati testov, izvedenih med anestezijo, boljši od rezultatov, dobljenih pri testiranju zavestnega pacienta. V pregled je vključenih 12 študij, po pregledu katerih lahko delno potrdimo hipotezo H1, saj imajo testi pri enostavnejših primerih poškodb visoko diagnostično zanesljivost, manj zanesljivi pa so pri akutnih poškodbah, kjer bolečina in oteklina omejujeta izvedbo kliničnih testov, ter pri kompleksnih poškodbah, kjer je poškodovanih več sosednjih struktur in izolirano testiranje SKV ni zadostno. Glede na študije lahko potrdimo hipotezo H2, saj so vse primerjave testiranja pri zavesti in med anestezijo imele boljše rezultate v prid testiranju med anestezijo. Prednost testiranja med anestezijo se pokaže predvsem v tem, da pri močni fleksiji kolena pacient testiranja ne omejuje z mišičnimi kontrakcijami, ki bi jih sprožila bolečina. Kljub temu da so testi poznani in uveljavljeni, pa primanjkuje študij, ki bi definirale situacije, kjer bi jih lahko opolnomočili za diagnosticiranje poškodbe SKV. Take študije bi obsegale definirane statistične parametre testov, poenotene vključitvene in izključitvene kriterije ter demografsko reprezentativen vzorec.
Keywords: Sprednja križna vez, poškodba, diagnostična vrednost, klinično testiranje, slikovna diagnostika.
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 197; Downloads: 13
 Full text (833,75 KB) |
62. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI AKUTNI POŠKODBI ZADNJE STEGENSKE MIŠICE PRI NOGOMETAŠIHKim Klemenšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Nogomet je najbolj priljubljen šport na svetu. Nogometaši najpogosteje utrpijo poškodbe zadnje stegenske mišice. Po britanski klasifikaciji se poškodbe zadnje stegenske mišice v grobem delijo na štiri stopnje. Od stopnje in mehanizma poškodbe, ki je v nogometu največkrat indirektna poškodba, tek ali prerazteg, je odvisen potek celostne fizioterapevtske obravnave. Klinično diagnozo postavimo s pomočjo fizioterapevtskega pregleda, ki vključuje anamnezo, inspekcijo, palpacijo, oceno gibljivosti, oceno mišične moči, splošne in specialne teste. Za potrditev diagnoze uporabimo slikovno diagnostiko. Cilj fizioterapevtske obravnave je zmanjšanje oziroma odprava bolečine, pridobitev polnega obsega gibljivosti, povrnitev mišične moči in mišičnega ravnovesja ter pomoč športniku, da doseže funkcijsko stanje, kot ga je imel pred poškodbo. Ne glede na stopnjo poškodbe se akutna poškodba zadnje stegenske mišice zdravi večinoma konzervativno. Fizioterapevtska obravnava kot konzervativni pristop zajema kinezioterapijo, manualne tehnike, elektroterapijo in še mnoge druge metode in tehnike. Poleg fizioterapevtskih metod so učinkovite konzervativne metode za tovrstno poškodbo tudi suho iglanje, kineziotaping in injiciranje plazme, bogate s trombociti. Pri analizi raziskav smo ugotovili, da obstajajo metode in tehnike, ki učinkovito podpirajo fizioterapevtsko obravnavo po akutni poškodbi zadnje stegenske mišice. Priporočamo uporabo terapij TENS, INDIBA ali TECAR, vadbeni program za agilnost in stabilizacijo trupa ter vaje za tek in ekscentrično vadbo, terapijo z udarnimi valovi, individualni in večfaktorski algoritem ter vaje za raztezanje. Ob prisotnosti hematoma svetujemo, da športni zdravnik opravi punkcijo. Za najboljše rezultate in najhitrejšo vrnitev športnika na zelenice je fizioterapevtska obravnava vedno individualno prilagojena.
Keywords: zadnja stegenska mišica, akutna poškodba zadnje stegenske mišice, fizioterapevtska obravnava, elitni nogometaši
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 156; Downloads: 27
Full text (459,01 KB) |
63. VLOGA ŽIVČNIH POTI PRI NEKONTAKTNIH POŠKODBAH IN REHABILITACIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZITadej Paščinski, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poškodba SKV ni le mehanska poškodba mišično skeletnega sistema temveč je tudi kompleksna nevrofiziološka disfunkcija. Poleg znanih dejavnikov tveganje obstajajo tudi nevrološki biomarkerji za poškodbo SKV. Poleg dejavnikov tveganja se po poškodbi SKV, začnejo odvijati nevroplastične spremembe v centralnem živčnem sistemu. Sprva se te spremembe pojavijo na ravni hrbtenjače znotraj refleksnih poti, kasneje pa se začnejo pojavljati višje v CŽS na ravni možganov. Sprememba refleksnih poti vodi v tako imenovano artrogeno mišično inhibicijo, ki povzroči šibkost sprednjih stegenskih mišic. Nevroplastične spremembe CŽS pa se kažejo kot zmanjšana vzdražnost motoričnega korteksa in spremenjeno ponderiranje somatosenzoričnih in vidnih informacij. Te spremembe so lahko vzrok za neuspele rehabilitacije ter velik delež ponovnih poškodb. Prav zaradi tega je pomembno apliciranje principov motoričnega učenja v rehabilitacijo s tem pa omejimo nastanek nevroplastičnih sprememb.
Keywords: Poškodba SKV, živčno-mišične spremembe po poškodbi SKV, senzomotorične spremembe po poškodbi SKV, nevroplastičnost po poškodbi SKV, motorično učenje po poškodbi SKV, živčno-mišični trening in rehabilitacija po poškodbi SKV
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 171; Downloads: 19
Full text (586,61 KB) |
64. Analiza nepremičninskega trga, razlike med oglaševano in prodajno ceno nepremičnin ter napovedi za prihodnost : magistrsko deloErika Rejc, 2024, master's thesis Abstract: Naš namen bo analizirati nepremičninski trg v zadnjih letih, ugotoviti razlike med prodajno in oglaševano ceno nepremičnin v večjih mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper in Celje ter napovedati, kako se bo trg gibal v prihodnosti. Zanima nas obdobje med 2019 in 2022, ker gre za najbolj aktualen čas in zanj še ni bilo narejene podobne analize. Preučili bomo ključne dejavnike, ki vplivajo na odstopanje pri cenah ter napovedali gibanje le-teh v prihodnjih letih. Pri teoretičnem delu bomo uporabili opisno in analitično metodo, v praktičnem delu pa metodo spraševanja ter statistično in primerjalno metodo. Predstavili bomo zakonodajo na področju nepremičnin in nepremičninski trg. Opisali bomo glavne značilnosti obravnavanih občin ter s pomočjo anketnega vprašalnika naredili analizo razlik med oglaševano in pogodbeno ceno pri prodaji nepremičnin. Raziskali bomo, kakšen vpliv na prodajo je imela situacija s Covid19 ter sprememba kreditiranja prebivalstva s strani Banke Slovenije. Pridobljeni podatki bodo koristni predvsem za kupce in prodajalce nepremičnin. Prvi se ob prodaji srečujejo z dilemo, kako visoko ceno nepremičnine naj določijo na samem začetku, da bo ta kmalu prodana, drugi pa želijo kupiti za čim nižjo ceno. Če bo rezultat analize pokazal majhna odstopanja med oglaševano in prodajno ceno, bo to pomenilo, da so bile v izbranem obdobju cene v začetku realno postavljene, v nasprotnem primeru pa bo to dober podatek za kupce, ki bodo lahko ugotovili, za koliko odstotkov približno lahko znižajo prodajno ceno.
Keywords: oglaševana cena, prodajna cena, nepremičnine, nepremičninski trg, mestna občina
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 160; Downloads: 6
Full text (4,48 MB) |
65. Podjetništvo v času covida 19Nina Halilović Pavlin, 2024, not set Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv epidemije covid-19 na podjetniško okolje v Sloveniji. Epidemija je imela široke posledice na gospodarstvo, podjetja in posameznike ter privedla do številnih izzivov, vključno z izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij in gospodarskimi pretresi. Podjetja so se soočala z različnimi posledicami, nekatera so potrebovala zunanjo pomoč za preživetje, medtem ko so se druga uspela prilagoditi in celo napredovati v času krize. V odziv na krizo je država sprejela ukrepe za podporo gospodarstvu in podjetjem, med drugim tudi z uvedbo zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Empirični del diplomske naloge predstavlja analizo podjetniškega okolja v Sloveniji med epidemijo covid-19, pri čemer se osredotoča na spremembe v poslovanju podjetij, ukrepe države za blažitev vpliva krize ter odzive podjetij na novo situacijo.
Keywords: podjetništvo, Slovenija, covid 19, ekonomska kriza, reorganizacija
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 154; Downloads: 6
Full text (22,40 MB) |
66. Iran, pravice žensk, vojna in politika v Iranu : magistrsko deloSabadete Lezi, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tematika o Iranu, pravicah žensk, vojni in politiki v Iranu ter človekovih pravicah v Iranu. Zaradi geostrateškega položaja in posedovanja obsežnih virov ogljikovodikov je Iran postal igralec veliko večjega pomena na mednarodnem prizorišču, kot bi lahko nakazovala njegova politična in gospodarska moč. Zagotovo je res, da je Iran edino vprašanje, ki ga imajo ameriški predsedniki v zadnjih desetletjih. Če pustimo fascinacijo na strani, obstajajo dobri gospodarski in politični razlogi za nadaljnje zanimanje za Iran. Ne samo, da ima četrte največje zaloge nafte na svetu (z novimi zalogami, ki jih odkrivajo), ima tudi druge največje znane zaloge zemeljskega plina, ki jih presega le Rusija. Večina jih še ni bila izkoriščena. Poleg lastnih virov se zaloge raztezajo na dveh glavnih svetovnih energetskih centrih, na Perzijski zaliv in obalo Kaspijskega morja. Kot je poudaril neki iranski uradnik, bi Iran ostal pomemben igralec, tudi če ne bi imel lastnih virov ogljikovodikov. Ameriški politiki so ugotovili, da je obsežen kulturni vpliv Irana v regiji (zlasti na Kavkazu in v Srednji Aziji) težko prezreti, kaj šele izolirati. Poleg tega ima Iran druge obsežne mineralne in človeške vire, ki mu dajejo možnost, da postane gospodarska sila v regiji. Ima znatne zaloge bakra, premoga in železa, medtem ko je njeno relativno veliko prebivalstvo, ki šteje približno 63 milijonov, večinoma pismeno in razmeroma dobro izobraženo. Za številne analitike je Iran preprosto postal razdražljiva anomalija, katere trmasta odločenost, da ostane prepoznaven, ga je postavila čez mejo. Poleg tega izpodbija širše predpostavke o neskladnosti islama in demokracije s trditvijo, da je vzajemno konstruktivno razmerje med tema dvema konceptoma dejansko možno in da je Iran vodilni pri dokazovanju tega skozi mešanico elite in množične politike.
Keywords: Iran, pravice žensk, politika, islam, vojna
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 223; Downloads: 0 |
67. Digitalizacija zemljišnih knjiga : magistarsko deloLea Borić, 2024, master's thesis Abstract: Skozi predmetno nalogo bo avtorica podala kronološki vpogled v analizo stanja v Republiki Hrvaški pred in po digitalizaciji zemljiških knjig. Glavni namen obravnavanega dela je podrobneje pogledati, kako je digitalizacija zemljiških knjig olajšala poslovanje in uskladila podatke zemljiške knjige in katastra, posledično pa sta glavna cilja dela raziskati, kako je uvedba digitalnega arhivov v Republiki Hrvaški prispeval k naprednejšemu poslovanju z uskladitvijo zemljiških knjig in katastra, vse z namenom prihrankov in zmanjšanja števila zaposlenih ter lažjega poslovanja ter raziskati, ali digitalizacija zemljiških knjig omogoča neomejen vpogled v podatke, pomembne za pravni promet z nepremičninami. Glede na to, da so se pred digitalizacijo zemljiških knjig podatki o nepremičninah vodili v katastrskih uradih in na zemljiškoknjižnih sodiščih, večina podatkov iz teh evidenc med seboj ni usklajena. Pomanjkanje ažurnosti podatkov iz omenjenih evidenc glede na dejansko stanje je povzročalo resne težave gospodarstvenikom in podjetnikom v poslovnem svetu, pa tudi državljanom v zasebnem življenju in drugim uporabnikom evidenc. knjiga. Dosedanja literatura na omenjeno tematiko podrobneje opisuje pojme zemljiške knjige, pravna varnost zemljiških knjig, neusklajeni podatki o nepremičninah, kataster, združitev katastra in zemljiške knjige, reforma »Urejena zemljišča« itd. v literaturi doslej niso bili poenoteni, raziskani vsi izrazi in omenjene možne spremembe, prednosti in slabosti, ki jih ustvarja digitalizacija zemljiških knjig. Rezultati predmetne raziskave bi lahko služili prihodnjim generacijam, ki bodo raziskovale na isto ali podobno temo. Glede na to, da bo to delo združilo najpomembnejše relevantne pojme, povezane z zemljiško knjigo in katastrom, bi lahko sama izdelava dela služila tudi tistim, ki obravnavane tematike ne poznajo, na način, da spoznajo najpomembnejša dejstva. o njem in se seznaniti z novo uvedenim načinom poslovanja, ki se ga morda niso zavedali, vedeli, da to omogoča današnja tehnologija. Prav tako bo to delo na svojevrsten način poskušalo ustvariti spodbudo za prihodnje reševanje povezave med zemljiško knjigo in katastrom, glede na to, da je vedno prostor za napredek tako v gospodarstvu kot v tehnologiji, ki postaja vse bolj napredna. čas.
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 164; Downloads: 5
Full text (1,75 MB) |
68. Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko deloEva Lukančič, 2024, master's thesis Abstract: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Keywords: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Published in ReVIS: 20.05.2024; Views: 143; Downloads: 8
Full text (994,53 KB) |
69. Digitalna centralizacija v kazenskem pravu EU : magistrsko deloAlen Ćeman, 2024, master's thesis Abstract: Zbiranje, shranjevanje, procesiranje in izmenjava podatkov na vertikalni in horizontalni ravni v EU je sedanjost kazenskopravnega področja EU. Informacijski sistemi so vse pomembnejše orodje zagotavljanja varnosti v EU. Učinkovitost teh sistemov zahteva vse bolj intruzivne posege v zasebnost posameznika in njegove osebne podatke. Poudarjanje učinkovitosti in varnosti ter zapostavljanje svobode in pravic pa lahko vodi v območje varnosti, brez svobode in pravic. Magistrsko delo obravnava centralizirano raven informacijskih sistemov EU in novo konstituirano interoperabilno arhitekturo. Namen in cilj je podati analizo obsega digitalnega nadzora posameznikov v zvezi z njihovo zasebnostjo in osebnimi podatki na kazenskopravnem področju EU. Z deskriptivno metodo se po poglavjih in podpoglavjih opiše različne pravne predpise kot podlage za informacijske sisteme in posamezne primere sodne prakse. Zgodovinska metoda se uporabi za opis zgodovine posameznega informacijskega sistema, z metodo analize se analizira posamezne pravne predpise in relevantno sodno prakso ter zadevno medsebojno primerja s pomočjo komparitivne metode. Nadalje uporaba induktivno-deduktivne metode omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitev sodišč. Na koncu se uporabi sintetična metoda za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega. Bistven poudarek v magistrskem delu, je odgovor na vprašanje, ali se sledi trendu ekstenzivnega profilirianja slehernega posameznika, ne le subjektov kazenskega področja. Nadalje bo v nalogi analizirano, ali lahko Sodišče EU (SEU) in nacionalna sodišča držav članic zagotavljajo ustrezno varstvo posamezniku, če izvršilna veja oblasti v svoji vnemi posameznika zapostavlja. Nasprotno ne bo ravnotežja med varstvom človekovih pravic in t.i. varnostno unijo. Končna posledica je odmik od vladavine prava in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in primik zametku avtoritarne države. V prihodnosti je pričakovati razširitev slednje z drugimi elementi, katerih magistrsko delo ne zajema, v zaključku pa se na kratko omeni tudi zveza z umetno inteligenco.
Keywords: pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, kazensko pravo EU, informacijski sistemi, interoperabilnost
Published in ReVIS: 20.05.2024; Views: 892; Downloads: 213
Full text (2,01 MB) |
70. Susjedska prava i uređenje međa : magistarsko deloIvana Dijanić Pavlović, 2024, master's thesis Abstract: Ne moremo govoriti o sosedskih pravicah, če oseba nima lastninske pravice. Zakon o lastnini in drugih stvarnih pravicah določa določbo o sosedski pravici v 1. odstavku 30. člena. Skozi prispevek bo prikazano, da lahko vsak s svojo lastnino dela, kar hoče, vendar pa obstajajo tudi številne omejitve kot varstvo zaradi kršitev sosedskih obveznosti. Sosedska pravica pravzaprav temelji na ideji obzirnega izvrševanja lastninske pravice in ohranjanja sosedske pravne skupnosti. V prispevku bodo podrobneje pojasnjene vrste sosedskih pravic, nekatere vrste pa bodo opremljene s primeri iz sodne prakse. Vrste sosedske pravice so: skupna ograja, lastna ograja, meja, drevo na meji, veje in korenine, dostop do tuje stvari, uporaba tuje stvari za opravljanje del, postavitev vodov in drugih naprav, spodkopavanje tuje lastnine, imisije, nevarnost porušitve objekta, prepoved spreminjanja naravnega toka vode in odvajanja meteorne vode s strehe. Prav tako je bila kot tema prispevka obdelana tematika določanja meje, torej predpostavke za ureditev, potek, stranke in problemi s katastrom in zemljiškimi knjigami. Zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah pri vsaki vrsti sosedske pravice predpisuje pravice in obveznosti soseda, zato je najpomembneje, da se s sosedom dogovorimo in storimo vse, kar je dobro za sosedsko pravno skupnost. Cilj tega prispevka je razumeti vse vrste sosedskih pravic in vse omejitve, ki so zelo pomembne, da ohranimo skupnost, v kateri živimo in s katero si delimo dvorišče ali skupno pot v sožitju, torej da imamo sosedsko pravno skupnost brez težav. Dolžnost vsakega soseda je, da sprejme pooblastila, dolžnosti in prepovedi pri uveljavljanju lastninske pravice na svojih nepremičninah in da se vsakdo drži pravil, ki jih določa zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah. Čisto na koncu tega dela bo opisano, kako se dejansko uresničujejo sosedske pravice. Namen prispevka je opozoriti, da mora vsakdo upoštevati določbe zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah, da ne moti miru, zdravja in nepremičnin sosedske skupnosti.
Published in ReVIS: 20.05.2024; Views: 200; Downloads: 4
Full text (858,77 KB) |
