1. |
2. |
3. |
4. Razlogi za izbiro zdravljenja z marihuanoAlan Hazdovac, 2018 Abstract: Marihuana je rastlina, ki ima dolgo tradicijo in posebno mesto v industriji, v zadnjem času pa
je vse bolj v porastu tudi njena uporaba za namene zdravljenja. V preteklosti so jo uporabljali
kot protibolečinsko sredstvo, proti krčem in slabosti ter kot naravno uspavalno sredstvo. Kljub
temu da spada v prvo skupino prepovedanih drog, pa se posamezniki še vedno odločajo za njeno
uporabo.
V diplomski nalogi je predstavljena marihuana in njena zgodovina uporabe na različnih
področjih. Opisan je kanabinoidni sistem, njegov pomen in nekateri izmed najbolj pomembnih
kanabinoidov. Predstavljeno je tudi zdravljenje z marihuano, njene prednosti in stranski učinki
kot tudi pregled delovanja pri določenih boleznih in bolezenskih stanjih.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, s katero smo skušali odgovoriti na vprašanje,
zakaj se posamezniki odločajo za zdravljenje z marihuano. V intervjuju smo štiri posameznike,
ki so že uporabljali marihuano za potrebe zdravljenja, vprašali po njihovem mnenju in
izkušnjah. Rezultati so pokazali, da posamezniki še vedno bolj zaupajo uradni medicini, vendar
se odločajo za zdravljenje z marihuano, ker jih moti odnos, ki ga imajo z zdravnikom, si želijo
celostne obravnave, se bojijo stigmatizacije ali pa se znajdejo v brezizhodnem položaju, ko nič
več ne pomaga in so pripravljeni poskusiti vse. Na osnovi ugotovitev vidimo, da obstaja potreba
po ukrepih za destigmatizacijo uporabe storitev uradne medicine, posebej na področju težav v
duševnem zdravju. Kaže se tudi potreba po izobraževanju za spremembo odnosa ter
komunikacije v uradni medicini.
Found in: ključnih besedah
Keywords: marihuana, stigma, uradna medicina, alternativna medicina, marihuana kot zdravilo, konoplja
Published: 12.01.2021; Views: 1466; Downloads: 119
 Fulltext (1,07 MB) |
5. Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okoljeDragica Pavšič Gerenčer, 2014 Abstract: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem
zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu,
kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale
osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta.
V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani
različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost
oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini
zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega
zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve
raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da
so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna.
Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na
bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve
takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Published: 28.07.2021; Views: 968; Downloads: 92
Fulltext (1,11 MB) |
6. Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih (HIV in COVID-19)Ana Oblak, 2023 Abstract: V magistrskem delu z naslovom Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih HIV in COVID-19 smo se poskušali dotakniti vsebin, povezanih s stigmo in diskriminacijo pri aktualni nalezljivi bolezni COVID-19 in HIV oziroma zakaj sploh prihaja do omenjenega pojma. Skušali smo se sklicevati na domače in tuje doktrine, pravne vire ter tudi na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer gre v ospredju za soočanje s stigmo in diskriminacijo. Z raziskavo bomo poskušali ugotovili, kaj je potrebno še narediti, da bi bil dostop do zdravstvenih storitev za vse enakovreden in da ljudje, ki se počutijo stigmatizirani, ne bi imeli tega strahu. Med drugim tudi strahu pred samim testiranjem. Nenazadnje tudi testiranje na koronavirusno bolezen daje določene stigme pred, med in po ozdravitvi. »Odvzame« se jih iz družbe, se jih izolira in s tem posledično postavi v drugačen položaj. Pri nekaterih strah izhaja že iz ugotovitve/potrditve, da so pozitivni na COVID-19. Verjetno se jim ob omenjenem poraja veliko vprašanj, na katere kljub vsemu nimajo odgovora. Nenazadnje gre tukaj tudi za nek psihološki vidik. Vsled temu je bila skozi celotno delo pozornost usmerjena v zgodovinski potek in razvoj nalezljivih bolezni, saj nas je zanimalo, ali sta si omenjeni nalezljivi bolezni podobni, obstajata kakšni sinergiji, povezavi. Zanimalo nas je tudi, kakšne so razlike med dvema nalezljivima boleznima HIV in COVID-19 in ali je stigma bolnikov z nalezljivo boleznijo obravnavana enako kot v preteklosti. Osredotočili smo se na spremljanje zakonske ureditve treh EU držav (Španija, Francija, Nemčija) in naredili analizo spremljanja okuženih ljudi s HIV. Zanimalo nas je, ali se trend obolelih zvišuje ali znižuje oziroma kako je poskrbljeno za ljudi, ki se soočajo z nalezljivo boleznijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: HIV, COVID-19, nalezljive bolezni, stigma, diskriminacija
Published: 27.06.2023; Views: 557; Downloads: 41
Fulltext (1,64 MB) |
7. Vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijoMateja Rožmanc, 2024 Abstract: Teoretična izhodišča: Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero je značilno pojavljanje epileptičnih napadov. Bolezen lahko prizadene vse staroste skupine, vendar je najpogostejša v otroštvu in kasneje v starosti. Že v preteklosti je veljala za nekaj posebnega, drugačnega, zato so se ljudje oseb z epilepsijo bali in se jih izogibali, jih stigmatizirali. Stigma in diskriminatorno ravnanje sta prisotna še vedno, predvsem zaradi strahu in neznanja ter neinformiranosti ljudi.
Epilepsijo danes s podporo slikovne diagnostike zdravimo na različne načine, odvisno od vrste bolezni, pogostosti napadov in vzroka. Kot zdravljenje se je za zelo uspešno izkazalo tudi operativno zdravljenje, saj se pojav epileptičnih napadov lahko toliko zmanjša, da osebe z epilepsijo teh nimajo več, s tem pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. Zaživijo lahko skoraj normalno življenje.
Kot podpora osebam z epilepsijo pri nas in po svetu delujejo različna društva in združenja, ki skrbijo za redna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnjakov na področju epileptologije ter organizirajo predavanja, srečanja ter strokovno pomoč tudi obolelim, njihovim svojcem in ostalim laikom. Veliko vlogo pri procesu zdravljenja in pri kakovosti življenja ima tudi sodelovanje strokovnega osebja z osebami z epilepsijo. Pomembno je, da se vzpostavi vez zaupanja, saj je zdravljenje le tako lahko uspešno.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil raziskati, kakšen je vpliv stigme na kakovost življenja oseb
z epilepsijo in koliko se je to spremenilo po operativnem zdravljenju epilepsije.
Cilji raziskave so bili:
• pregledati literaturo, ki vključuje stigmo med osebami z epilepsijo, operativno zdravljenje
epilepsije,
• ugotoviti prisotnost stigme pri osebah z epilepsijo,
• ugotoviti vpliv epilepsije na kakovost življenja oseb z epilepsijo,
• ugotoviti, koliko se je stigma zmanjšala oziroma spremenila po operativnem zdravljenju,
• ugotoviti, v kolikšni meri se je kakovost življenja po operaciji izboljšala,
• ugotoviti, na kakšen način bi lahko zmanjšali vpliv stigme in diskriminatorno ravnanje družbe
do oseb z epilepsijo
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z osebami z epilepsijo ter z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom domače in tuje literature iz baz podatkov Cobiss, dLib, PubMed, Scholar, Science Direct in Cinahl. Kot instrument za raziskavo smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Intervjuje smo izvedli s pacienti in diplomiranimi medicinskimi
sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Izvedli smo 13 intervjujev, 10 s pacienti in 3 z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Intervjuji so bili izvedeni ločeno za paciente in diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike. Predlogo je sestavljalo 10 vprašanj, ki so se nanašala na stigmo in kakovost življenja pri osebah z epilepsijo. Raziskava je potekala med septembrom in decembrom 2023.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 13 intervjuvancev (7 žensk in 6 moških). Najmlajša sta bila stara 35 let, najstarejši pa 67 let (v povprečju 46 let). Vsi intervjuvanci imajo različno izobrazbo. Večina intervjuvancev se je počutila stigmatizirane, sploh zaradi značilnih epileptičnih napadov, zato so se izogibali stikom z ljudmi, pa tudi kakovost življenja je bila slabša. Za zelo uspešno se je pri intervjuvanih pacientih izkazalo operativno zdravljenje, saj se je število epileptičnih napadov po operaciji zelo zmanjšalo in s tem izboljšala kakovost življenja.
Razprava: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da stigma zelo vpliva na kakovost življenja oseb z epilepsijo. Iz rezultatov raziskave izhaja, da intervjuvanci vidijo problem v neznanju in neinformiranosti javnosti glede epilepsije. Priložnost za izboljšanje vidijo v dodatnem izobraževanju in informiranosti javnosti. Predlagajo kakšne informativne oddaje v medijih, predavanja že v osnovni šoli in organiziranje dogodkov na temo epilepsije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: epilepsija, epileptični napadi, stigma, diskriminacija, predsodki, kakovost življenja
Published: 08.05.2024; Views: 104; Downloads: 5
Fulltext (1,86 MB) |
