Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Obutvena industrija spada med področja, ki imajo zaradi svoje proizvodnje in uporabe precej velik negativen vpliv na okolje. Negativne vplive pripisujemo tako proizvajalcem, ki v večini proizvajajo v nerazvitih državah tretjega sveta, kot tudi potrošnikom. Ti v veliki meri še zmeraj v ospredje postavljajo svoje kratkoročno zadovoljevanje potreb pred dolgoročni in trajnostni razvoj družbe ter okolja. Kot rešitev se na strani ponudnikov pojavljajo nova podjetja, ki v središče svojega delovanja postavljajo trajnost. Tovrstna podjetja se zaradi potrošnikov, ki odločitve sprejemajo bolj na podlagi konvencionalnih lastnosti obutve, srečujejo s težavo pozicioniranja svojih izdelkov na trg za širši segment potrošnikov. V diplomskem delu iščemo odgovore na vprašanja, ali so trajnostne lastnosti športne obutve velika dodana vrednost proizvoda in ali prispevajo k percepciji kakovosti izdelka. Raziščemo področja športne obutve za prosti čas, trajnostne ponudbe znotraj obutvene industrije, nakupnih navad in vedenja potrošnikov ter strategije pozicioniranja trajnostnih znamk. Ugotovimo, da je za tovrstne ponudnike izjemnega pomena izpostaviti konvencionalne lastnosti (kakovost materialov in udobje), poleg tega pa enakovredno izpostaviti tiste trajnostne lastnosti, ki so razumljive širši populaciji (reciklirani materiali in pravično plačilo).
Keywords: Športna obutev za prosti čas, trajnostna obutev, nakupne navade, trajnostno trženje, strategija pozicioniranja.
Published in ReVIS: 21.02.2024; Views: 294; Downloads: 22
Full text (5,04 MB)

Abstract: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Keywords: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 408; Downloads: 35
Full text (1,08 MB)

Keywords: prodaja, trgovina, strategija, cene, trženje, konkurenca, anketa, povpraševanje, ponudba, ekološki izdelki, izbrana kakovost
Published in ReVIS: 21.12.2023; Views: 407; Downloads: 41
Link to full text
This document has many files! More...

Keywords: diplomske naloge, strategija, znamčenje, vizualna identitea, oglaševanje, znamka
Published in ReVIS: 31.10.2023; Views: 470; Downloads: 42
Full text (460,28 MB)

Abstract: Trenutno se v svetu daje veliko pozornosti v trajnostni razvoj, katere del je e-mobilnost. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene v smer za doseganje brezogljične družbe v čim večji meri. Te naj bi se uresničile do leta 2050. Eden izmed ključnih dejavnikov trajnostnega razvoja na področju zelenega preboja je promet, ki v veliki meri lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti nizkoogljične družbe. Delček tega so tudi lokalne skupnosti, ki z vlaganjem v e-mobilnost prispevajo k uresničevanju zadanih ciljev Evropske unije. S sledenjem zastavljenih smernic, ki jih je postavila Evropska unija na obravnavanem področju, prispevajo k zmanjševanju emisij CO2 in s tem tudi k zmanjševanju globalnega segrevanja. E-mobilnost je trenutno panoga, ki je v visokem porastu, vendar pa se še vedno pojavlja mnogo neznank in ovir, s katerimi se srečujejo tako uporabniki kot ponudniki ter proizvajalci e-tehnologij na področju razvoja e-mobilnosti. Predvsem se pojavljajo težave pri izgradnji in možnosti uporabe infrastrukture. Tema, ki jo bomo obdelali v magistrski nalogi z naslovom »Smernice za izdelavo celostne strategije e-mobilnosti v občini Brda«, je le delček mozaika celostne strategije za turizem v Goriških brdih. Tema je obdelana s pomočjo kvalitativne raziskave obdelave podatkov s pomočjo metode CRIPREDE. Odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja so prikazali smernice, s pomočjo katerih se bo lahko v prihodnosti pripravljala strategija na temo razvoja e-mobilnosti v povezavi z lokalnim turizmom. Skozi nalogo smo poskušali pridobiti temeljne poglede in zaključne odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ključni pomen naloge so bile dobro izpeljane fokusne skupine s ciljnimi skupinami, skozi katere smo pridobili možnost oblikovanja ciljnih predpostavk za nadaljnje raziskave na navedenem področju.
Keywords: e-mobilnost, infrastruktura, strategija turizma, Občina Brda, razvoj, e-vozila, Evropska unija, zeleni preboj
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 325; Downloads: 21
Full text (1,37 MB)