11. Pojav stresa pri mladih odraslih ženskahValentina Zupančič, 2023, not set Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Keywords: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Published in ReVIS: 30.09.2023; Views: 349; Downloads: 12
 Full text (1,57 MB) |
12. Povezava med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v socialno varstvenem zavoduDaniela Škof, 2023, not set Abstract: V zadnjem času se povečuje število težav v duševnem zdravju, ki so posledica stresa na delovnem mestu. Naša raziskava je raziskovala povezave med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu (SVZ).
Raziskava je pokazala, da organizacijska klima in zaznani stres zaposlenih kažeta negativno korelacijo. Statistično značilen vpliv na zaznani stres imata elementa organizacijske klime »vodenje« in »notranji odnosi«, medtem ko se element »razvoj kariere« ni izkazal kot statistično značilen. Na podlagi teh rezultatov je bil pridobljen vpogled v pomembnost organizacijske klime za dobrobit zaposlenih v SVZ.
Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, kar je omogočilo zbiranje več numeričnih podatkov hkrati in kasnejšo analizo v programu PSPP. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal 203 zaposlene. Ugotovljene so bile razlike v povprečju ocene organizacijske klime med različnimi starostnimi skupinami ter razlike v povprečju zaznavanja stresa med spoloma. Razlik v zaznavanju stresa med različnimi področji dela nam ni uspelo dokazati.
Raziskava prispeva k razumevanju povezave med organizacijsko klimo in zaznanim stresom in lahko služi kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje dobrobiti zaposlenih v SVZ. Ugotovitve so pomembne tudi za razumevanje dinamike med organizacijsko klimo ter zaznanim stresom, kar lahko prispeva k izboljšanju delovnih pogojev ter posledično k večji uspešnosti izbrane organizacije.
Keywords: organizacijska klima, stres zaposlenih, delovni pogoji, ugodnosti delodajalca, socialnovarstveni zavod – SVZ
Published in ReVIS: 28.09.2023; Views: 378; Downloads: 36
Full text (1,59 MB) |
13. Čuječnost kot orodje za spoprijemanje s stresom med zaposlenimiLuka Klemenčič, 2023, not set Abstract: Živimo v svetu, ki narekuje hiter tempo življenja. V delovnih okoljih vse bolj naraščajo pričakovanja nadrejenih. Okolje, ki temelji na tekmovalnosti in ocenjevanju, pa nas vodi v izčrpanost. Stres je v današnji družbi zelo prisoten in prizadene človeka na več področjih, tako na telesnem, duševnem kot na vedenjskem. Namen te diplomske naloge je raziskati čuječnost kot orodje za spoprijemanje s stresom med zaposlenimi. V nadaljevanju naloge sta ti dve področji tudi podrobneje predstavljeni, poleg tega ne manjkajo tuji članki in raziskave na to temo. V tej nalogi smo predstavili stres, stres na delovnem mestu, njegove simptome in faze ter načine spoprijemanja s stresom. V diplomski nalogi smo predstavili čuječnost, programe in pristope, povezane s čuječnostjo, formalne in neformalne prakse čuječnosti, čuječnost na delovnem mestu in čuječnost v znanosti.
Raziskavo smo izvedli z osmimi posamezniki, ki so v rednem delovnem razmerju in se s prakso čuječnosti ukvarjajo najmanj eno leto. Za raziskavo smo izbrali kvalitativni pristop in s pomočjo strukturiranega intervjuja smo izvedeli, kako posamezniki pri sebi prepoznavajo stres, koliko časa se ukvarjajo s prakso čuječnosti in kako jo uporabljajo. Predvsem pa nas je zanimalo, ali jim praksa čuječnosti pomaga pri spoprijemanju s stresom.
Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je praksa čuječnosti uporabna kot orodje za spoprijemanje s stresom. Intervjuvancem uporaba čuječnosti pomaga tako na delovnem mestu kakor v zasebnem življenju. Poročajo o večji sproščenosti na delovnem mestu. Delovnim nalogam so lažje kos, so bolj produktivni, zbrani in pomirjeni, opazili so tudi boljše odnose med sodelavci, v zasebnem življenju pa imajo boljše partnerske in prijateljske odnose.
Keywords: stres, čuječnost, tehnike, meditacija, zaposleni
Published in ReVIS: 27.09.2023; Views: 445; Downloads: 39
Full text (1,42 MB) |
14. Duševno zdravje tujih študentov v SlovenijiAdna Pilipović, 2023, not set Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji. Glede na to, da je v Sloveniji veliko število tujih študentov, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, ter da se ti študenti pri 18 letih odselijo od doma in gredo sami v novo državo, med nove ljudje z drugim jezikom, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo duševno zdravje po tem. Odločili smo se raziskati izključno samo tuje študente, iz zgoraj navedenega razloga. Na začetku smo predstavili teoretični del, kjer smo obravnavali pojme, ki so se nanašali na duševno zdravje, duševno zdravje v državah nekdanje SFRJ, duševno zdravje mladih ter najpogostejše duševne težave pri študentih, kot so stres, depresija, anksioznost in izgorelost. Temu sledita metodološki in raziskovalni del. Naredili smo vprašalnik, ki je sestavljen iz 49 vprašanj. Prvi del vprašalnika sestavljajo osnovna vprašanja, drugi del je vprašalnik o izgorelosti, tretji del je pa DASS-21 vprašalnik. Vprašalnik je bil objavljen v treh skupinah na Facebooku, in sicer med izpitnim obdobjem. Prvi del vprašalnika smo predstavili s pomočjo grafov iz Excela, analiza DASS-21 vprašalnika je narejena v programu SPSS in je tudi predstavljena. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali naše zaključke. Zaključili smo, da duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji ni tako slabo, kot smo pričakovali. Pričakovali smo slabše rezultate, glede na to, da študenti prihajajo v popolnoma tujo državo, sami, brez znanja jezika in s številnimi novimi obveznostmi, ki jih prinaša fakulteta. Ugotovili smo da poleg študentskih obveznosti, 82,5 % študentov opravlja delo preko študentskega servisa. Ugotovili smo tudi, da se duševno zdravje študentov razlikuje glede na državo, iz katere prihajajo.
Keywords: duševno zdravje, stres, depresija, anksioznost, izgorelost
Published in ReVIS: 13.09.2023; Views: 448; Downloads: 41
Full text (1,70 MB) |
15. PES V DELOVNEM OKOLJU KOT DEJAVNIK ZMANJŠEVANJA STRESA ZAPOSLENIHTeresa Čopi, 2023, not set Abstract: Uvod: Uspešno spopadanje s stresom na delovnem mestu prinaša večjo učinkovitost in motiviranost delavcev, zato so delovni pogoji ključnega pomena za uspešnost podjetja. Raziskave potrjujejo pozitivni vpliv prisotnosti psov v delovnem okolju na zmanjševanje stresa zaposlenih, kljub temu pa se v slovenskem prostoru s tovrstno prakso srečujemo redkeje in zaradi vse večjega govora o preobremenjenosti in stresu lahko dana tema odpira možnosti za preoblikovanje delovnih pogojev. Z raziskavo smo preverjali, v kolikšni meri lahko pes dejansko nastopa kot dejavnik zmanjševanja stresa zaposlenih. Metode: Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 10 oseb, zaposlenih v različnih podjetjih, ki na delovno mesto vozijo svojega psa. S polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi v živo (z 1 intervjuvancem), preko spletne platforme Zoom (z 8 intervjuvanci) ter preko telefona (z 1 intervjuvancem), smo preverjali, kako ob prisotnosti psa zaznavajo stres na delovnem mestu. Intervjuje smo obdelali s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. Rezultati: Vsi intervjuvanci poročajo o pozitivnih vplivih psa na zaznavanje stresa v delovnem okolju. 70 % intervjuvancev v stresnih situacijah išče stik s psom, najpogosteje se zatekajo k božanju psa. 90 % intervjuvancev poroča o nižji ravni stresa ob dnevih, ko je pes prisoten z njimi v službi kot takrat, ko ga ni. Rezultati kažejo, da lahko pes bistveno izboljša vzdušje v kolektivu (100 %) ter pomaga pri lažjem navezovanju stikov (100 %). Kljub slabostim, ki jih pes vnaša v delovno okolje, intervjuvanci tovrstno politiko ocenjujejo kot koristno. Diskusija in zaključek: Pes lahko nastopa kot pomemben blažilec stresa zaposlenih, čeprav se tovrstne povezave morda vedno ne zavedamo, kar je morda tudi razlog, da o politiki psov na delovnem mestu slišimo redkeje. Kljub pozitivnim učinkom pa lahko vendarle pes nastopa tudi kot moteč dejavnik, ki zmanjšuje pozornost zaposlenih ter je v primeru velikega stresa lahko celo nezaželen.
Keywords: stres v delovnem okolju, pes na delovnem mestu, počutje zaposlenih, sproščeno delovno okolje, božanje psa, terapevtski učinki psa
Published in ReVIS: 02.09.2023; Views: 522; Downloads: 40
Full text (3,17 MB) |
16. Obvladovanje stresa v delovnem okolju : diplomska nalogaKarin Ferlin, 2023, undergraduate thesis Keywords: stres, dejavniki stresa, obvladovanje stresa, organizacija, zaposleni, dobro počutje, produktivnost, diplomske naloge
Published in ReVIS: 14.07.2023; Views: 470; Downloads: 0
Full text (811,77 KB) |
17. Doživljanje starševske izgorelostiValerija Kepnik, 2023, not set Abstract: Magistrska naloga raziskuje doživljanje staršev, ki so se ocenili za izgorele v starševski vlogi. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so njihove misli, prepričanja in občutki, kako se je spremenilo njihovo vedenje do sebe, otrok in do službe, kakšne simptome in vzroke navajajo starši, kakšne oblike pomoči in podpore so deležni pri vzgoji svojih otrok, ter kaj bi jim po njihovem mnenju pomagalo, da bi se počutili bolje. Pri analizi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja.
Rezultati analize so pokazali, da ima misli o pobegu “Vse bi pustila in šla,” 4 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev se primerja z drugimi starši, kar nakazuje na perfekcionistični način razmišljanja. Pri 2 od 10-ih staršev smo prišli do prepričanja “Nisem dobra mama, ker se jim ne posvečam toliko.” 3 od 10-ih zamenjuje misli z občutki. Večina staršev se pri svoji izgorelosti sooča s tremi prevladujočimi občutki in sicer z občutkom krivde (5 od 10-ih staršev), z občutkom sramu (3 od 10-ih staršev) in z občutkom jeze (3 od 10-ih staršev). Pri 4 od 10-ih staršev se simptomi kažejo kot utrujenost in izčrpanost. Z nespečnostjo ima težave 7 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev ima težave z glavoboli in s prebavnimi motnjami. Starši navajajo različne dejavnike za njihovo izgorelost: 2 od 10-ih perfekcionizem, 2 od 10-ih bolezen otroka, 3 od 10-ih staršev pomanjkanje spanja, ter 2 od 10-ih prepričanja iz otroštva. Vedenje pri starših se je spremenilo do sebe (ne vzamejo si več časa zase), kot tudi do otrok/a (nepotrpežljivost, vzkipljivost), ni pa se spremenilo glede službe, saj jim predstavlja varnost in sprostitev.
Problem vidimo predvsem v miselnosti staršev, v smislu, da si ne vzamejo časa zase, odkar so postali starši. Več pozornosti in ozaveščenosti bi bilo potrebno posvetiti posledicam starševske izgorelosti, tako za starša/e, kot za njihove otroka/e.
Keywords: starševstvo, stres, izgorelost, starševska izgorelost, perfekcionizem
Published in ReVIS: 07.07.2023; Views: 446; Downloads: 36
Full text (1,26 MB) |
18. Motnje srčnega ritma, izražanje čustev in uravnavanje stresaAna Dežman, 2023, not set Abstract: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa.
V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije.
V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Keywords: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Published in ReVIS: 07.07.2023; Views: 419; Downloads: 59
Full text (1,98 MB) |
19. |
20. |
