Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 91
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
32.
33.
Merjenje stopnje čuječnosti med zaposlenimi na fakulteti v jugovzhodni Sloveniji : diplomska naloga
Katja Urajnar, 2018, undergraduate thesis

Keywords: stres, izgorelost, čuječnost, meditacija, fakulteta, delovno mesto, organizacija
Published in ReVIS: 23.08.2021; Views: 942; Downloads: 0
This document has many files! More...

34.
Stres gasilca v času intervencije : diplomska naloga
Miloš Škorc, 2017, undergraduate thesis

Keywords: stres, vodenje, komunikacija, organizacijska klima, psihofizična kondicija, osebnostne lastnosti, razbremenilni razgovor, dodatna usposabljanja
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 909; Downloads: 0
This document has many files! More...

35.
Dejavniki konfliktov v delovnem okolju : diplomska naloga
Romana Laknar, 2015, undergraduate thesis

Keywords: konflikt, konfliktne situacije, dejavniki konfliktov, stres, mobing, izgorevanje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 871; Downloads: 50
.pdf Full text (749,54 KB)

36.
37.
Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji : magistrska naloga
Magda Lužar, 2014, master's thesis

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Keywords: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 880; Downloads: 55
.pdf Full text (1,49 MB)

38.
Sindrom izgorelosti pri sodobni ženski : diplomsko delo
Christian Volčanšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v poslovnem svetu od moških.
Keywords: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1208; Downloads: 109
.pdf Full text (1,91 MB)

39.
Prokrastinacija med študenti : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Ana Mirt, 2019, master's thesis

Abstract: Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo. Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom, kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove posledice. Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa.
Keywords: prokrastinacija, študenti, stres, motivacija, učenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1156; Downloads: 185
.pdf Full text (787,25 KB)

40.
Stresni dejavniki in spoprijemanje s stresom profesionalnih športnikov s kariero v tujini : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Sara Đukić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore. V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini. Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom.
Keywords: stres, stresni dejavniki, načini spoprijemanja s stresom, strategije spoprijemanja, diplomske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 998; Downloads: 104
.pdf Full text (1,28 MB)

Search done in 3.99 sec.
Back to top