Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 20 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
Predstavitev in analiza sodbe US RS v zadevi "Titova cesta" : diplomsko delo
Neža Špenko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena sodba Ustavnega sodišča v zadevi %Titova cesta%. Sprva je na konkretnih primerih analiziran komunistični režim kot eden od totalitarnih režimov, v katerem so se množično kršile človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih osrednje mesto zavzema človekovo dostojanstvo. Med drugimi je predstavljen tudi vpogled v dogodke, ki jih je doživela pobudnica, katere pravni interes je bil s strani sodišča spoznan in na tej podlagi se je začel postopek. Pregledan je mednarodni pogled na spoštovanje človekovega dostojanstva kot pravno-etičnega temelja. Sledi ugotavljanje nezdružljivosti komunističnega režima z evropskimi standardi na splošno in nato še z demokratično pravno državo preko ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pregled postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodišče RS v zadevi %Titova cesta% se začne z analizo odloka Mestne občine Ljubljana, s katerim so se nekatere ceste in ulice preimenovale v Titovo cesto. Sledi dejanski pregled postopka in analiza sodbe, ki temelji na obrazložitvi Ustavnega sodišča, s poudarki na simbolnem pomenu Josipa Broza Tita kot vodje komunističnega režima. Pred zaključkom so predstavljena še ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki so v predmetni sodbi odločali, s poudarki, ki prikazujejo raznolikost med njimi.
Keywords: Ustavno sodišče Republike Slovenije, "Titova cesta", Josip Broz Tito, človekovo dostojanstvo, simbolni pomen
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1726; Downloads: 194
.pdf Full text (787,37 KB)

12.
Ustavnost Turčije : diplomsko delo
Lea Gašparin Kavčič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zametki turške ustavnosti segajo že v obdobje Otomanskega cesarstva, ko je bila sprejeta prva ustava leta 1876. V obdobju turške republike so bile sprejete še štiri ustave. V skoraj stoletnem obdobju je država doživela več vojaških posredovanj. Od prvega vojaškega posredovanja leta 1961 je bilo turško politično življenje pod vplivom doktrine o nacionalni varnosti. Omenjeni vpliv je postal še izrazitejši po državnem udaru leta 1980, ki je privedel do priprave ustave, usmerjene v državo. Trenutno veljavna ustava iz leta 1982 je bila že večkrat spremenjena. Njene spremembe skozi leta temeljijo na turški družbeni in politični resničnosti, druge pa so bile pogojene z zahtevami Evropske unije. S pritiski na civilno družbo in medije, ki so se zoperstavljali Erdoganovemu slogu vladanja in vse občutnejšemu odmikanju sekularne Turčije od svoje prvotne ustavne ureditve, se je dogajala vse močnejša erozija človekovih pravic. Čeprav turška ustava razlikuje med individualnimi, socialnimi in ekonomskimi ter političnimi pravicami, so z ustavno pritožbo varovane le pravice, ki so urejene v EKČP. Izrazito poslabšanje na področju varstva pravic sta povzročila neuspeli državni udar leta 2016 in razglasitev izrednega stanja. V času izrednih razmer so bili sprejeti ukrepi, ki so imeli nesorazmerne in dolgotrajno negativne posledice za državljane in varstvo njihovih pravic. ESČP je izdalo številne obsodilne sodbe v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in svoboščin. V duhu izrednih razmer je bila tudi sprememba ustave, ki je med drugim prinesla transformacijo turškega parlamentarnega sistema v predsedniški z obsežnejšimi pooblastili, kot velja za ostale države s predsedniškim sistemom.
Keywords: ustava, ustavni amandmaji, ustavno sodišče, ustavna pritožba, Turčija
Published in ReVIS: 01.12.2020; Views: 1572; Downloads: 162
.pdf Full text (897,17 KB)

13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Search done in 0.39 sec.
Back to top