71. ZDRAVSTVENA NEGA OSKRBOVANCA Z DEMENCOLana Mohorič, 2024, not set Abstract: Demenca je kronična bolezen, ki vpliva na spomin, razmišljanje in vedenje ter vodi v postopno izgubo samostojnosti. Zdravstvena nega oseb z demenco zahteva celosten pristop, ki vključuje sodobne metode oskrbe. Terapevtska komunikacija poudarja empatičen in razumevajoč odnos, medtem ko validacija temelji na priznavanju občutkov in doživljanja oskrbovancev. Snoezelen metoda ustvarja sproščujoče okolje z uporabo multisenzoričnih dražljajev, glasbena terapija pa spodbuja čustveni izraz in pomiritev. Remotivacijska terapija krepi samospoštovanje in motivacijo, medtem ko biografski pristop temelji na vključevanju življenjskih zgodb oskrbovanca za bolj prilagojeno in spoštljivo oskrbo. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego oskrbovancev z demenco.
Keywords: demenca, oskrbovanci z demenco, zdravstvena nega, metode oskrbovanja
Published in ReVIS: 30.10.2024; Views: 102; Downloads: 4
 Full text (1013,80 KB) |
72. |
73. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVLJENJU SHIZOFRENIJE S HALOPERIDOLOMLili Merlinn, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Ena od težjih psihiatričnih bolezni je shizofrenija. Za medikamentozno zdravljenje te bolezni se uporabljajo antipsihotiki, ki so bili odkriti v 50-tih letih 20. stoletja. V skupino 1. generacije antipsihotikov med drugim sodi haloperidol, ki se poleg ostalih indikacij uporablja za zdravljenje shizofrenije. Deluje na principu antagonizma dopaminskih receptorjev D2. Kompetenca medicinske sestre je varna aplikacija zdravil, zato je bil namen raziskave opredeliti njeno vlogo pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Intervjuvanih je bilo 6 izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo različno dolgo delovno dobo na področju psihiatrije in se srečujejo s pacienti s shizofrenijo. V vzorec so bili zajeti zaposleni v zdravstveni negi na različnih nivojih zdravstvenega varstva.
Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da intervjuvanci zelo dobro poznajo učinke haloperidola in relativno dobro njegovo farmakokinetiko. Z aplikacijo haloperidola pri pacientih s shizofrenijo se srečujejo različno pogosto, odvisno od delovnega mesta. Njihove izkušnje kažejo, da je haloperidol zelo učinkovito zdravilo, ima pa več izraženih neželenih učinkov, ki terjajo skrbno opazovanje oziroma ocenjevanje psihofizičnega stanja pacienta. Intervjuvanci se zavedajo široke vloge medicinske sestre pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom in so jo opredelili na ožji del, ki je neposredno vezan na aplikacijo zdravila ter širši del, ki vključuje sodelovanje z zdravnikom, dokumentiranje, skrb za varnost in pravočasno reakcijo ob zapoznelih neželenih učinkih haloperidola. Zavedajo se nevrotoksičnosti zdravila, vendar dajejo prednost trenutnemu lajšanju pacientovih težav. Etične dileme so v raziskovalnem vzorcu prisotne pri posameznikih predvsem v povezavi s pacientovim odnosom do haloperidola in njegovega odmerka. Rešujejo jih medicinske sestre same ali pa ostajajo nerazrešene.
Razprava: Kakovostna zdravstvena oskrba pacientov s shizofrenijo vključuje varno aplikacijo antipsihotikov. V kolikšni meri se pacientom predpisuje haloperidol, je domena zdravnikov, vendar lahko medicinska sestra s svojimi opažanji delno vpliva na odmerek medikamentozne terapije. V okviru zdravstvene nege je pomembno dobro opazovanje pacienta in sodelovanje z zdravnikom, prav tako zdravstvenovzgojno delo s pacientom in svojci. Dobro poznavanje delovanja zdravila je velika prednost in omogoča pravočasen strokovni odziv in predvidevanje možnih zapletov. Z etičnimi dilemami, ki spremljajo aplikacijo haloperdiola, se medicinske sestre spopadajo različno; v primeru moralne stiske bi potrebovale podporo in varno okolje, da bi to svobodno izrazile v timu.
Keywords: shizofrenija, medicinska sestra, zdravstvena nega, haloperidol
Published in ReVIS: 30.10.2024; Views: 81; Downloads: 8
Full text (1,60 MB) |
74. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI POOPERATIVNEM NADZORU PACIENTALucija Mohar, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Pooperativno obdobje je pomembna faza v procesu okrevanja pacienta po operaciji. Medicinske sestre so odgovorne za spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine, opazovanje operativnega mesta ter zaznavanje zapletov, kar je ključno za uspešno okrevanje pacienta. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje teh nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstvu pacienta. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 5 leti delovnih izkušenj v pooperativnem nadzoru pacienta. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v juliju 2024.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine ter opazovanje operativne rane oz. operativnega mesta, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Vitalne funkcije vse intervjuvanke spremljajo s pomočjo monitoringa pacienta na 30 min. Najpogostejši diagnostično-terapevtski postopki za večino intervjuvank so aplikacija intravenozne terapije, opazovanje operativnega mesta in obvladovanje bolečine. Večini intervjuvank uspešen pooperativni nadzor predstavljajo stabilne vitalne funkcije, obvladovana bolečina in dobro splošno počutje pacienta. Pooperativne zaplete intervjuvanke prepoznajo po spremembah v vitalnih funkcijah, bolečini, videzu operativnega mesta in po počutju pacienta, ob opaženih spremembah o tem obvestijo anesteziologa ali operaterja in delujejo po njegovih navodilih. Vse intervjuvanke se udeležujejo izobraževanj, ki jim pomagajo pri bolj kakovostnem pooperativnem nadzoru.
Razprava: V raziskavi smo preučili vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na naloge medicinskih sester, postopke pooperativnega nadzora, obravnavo zapletov po operaciji in pomen kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja. Ključne naloge vključujejo spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine, opazovanje operativne rane ter skrb za splošno udobje pacienta. Ugotovili smo, da so v postopkih pooperativnega nadzora najpomembnejše aktivnosti, kot so spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine ter preprečevanje zapletov. Strokovno izpopolnjevanje izboljšuje kompetence medicinskih sester, kar vodi k boljši kakovosti oskrbe in večji sposobnosti prepoznavanja zapletov. Naša raziskava je tudi pokazala, da so redna izobraževanja ključna za učinkovito izvajanje pooperativnega nadzora ter za izboljšanje oskrbe in okrevanja za paciente.
Keywords: prebujevalnica, pooperativni nadzor, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 30.10.2024; Views: 125; Downloads: 3
Full text (1,49 MB) |
75. ETIČNE DILEME PRI LEGALIZACIJI KONOPLJE V ZDRAVSTVENE NAMENEManca Murn, 2024, not set Abstract: Konoplja vsebuje več kot 100 kanabinoidov, med katerimi sta najbolj znana THC in CBD. Že tisočletja se uporablja za različne namene, od izdelave vlaken do medicinske uporabe. Skozi zgodovino je njen status zaradi družbenih in političnih dejavnikov nihal. V medicini se uporablja za lajšanje simptomov pri boleznih, kot so rak, epilepsija in multipla skleroza. Kanabinoidi imajo terapevtski potencial, a so tveganja povezana predvsem s THC, ki vpliva na psihoaktivne funkcije. Zakonodaja o konoplji se med državami razlikuje, v Sloveniji pa je gojenje industrijske konoplje dovoljeno, medtem ko je rekreativna uporaba še vedno stigmatizirana.
Keywords: Konoplja, medicinska uporaba konoplje, legalizacija konoplje
Published in ReVIS: 30.10.2024; Views: 101; Downloads: 4
Full text (1,50 MB) |
76. PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER, OTROKA IN DRUŽBOAna Marija Bunderšek, 2024, not set Abstract: Dojenje ni le hranjene otroka, temveč tudi nekaj, kar daje telesni stik, občutek varnosti, toplino, bližino in stik med materjo in otrokom. Je dejavnik, ki nima samo vlogo hranjenja, temveč tudi zaščitno vlogo pred zunanjimi dejavniki za nastanek bolezni. Rojstvo otrok je pri nas vsakodnevno in seveda se pri dojenju pojavljajo tudi težave, zato je pomembno, da so matere poučene o prednostih dojenja. Namen raziskave je bil preučiti prednosti dojenja za mamo, otroka in družbo.
Keywords: prednosti dojenja, podpora, mati, otrok, družba.
Published in ReVIS: 30.10.2024; Views: 91; Downloads: 5
Full text (1,55 MB) |
77. PERIOPERATIVNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ZDRSOM MEDVRETENČNE PLOŠČICEMarjeta Vrhovec, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Hrbtenica je sestavljena iz številnih med seboj povezanih delov, ki se po celotni dolžini združujejo, s čimer daje telesu oporo. Med vsemi deli se nahajajo medvretenčne ploščice, ki imajo funkcijo blažilcev med posameznimi kostmi. Diske obdaja močno vezivno tkivo, imenovano hrustančevina. Zdrs medvretenčne ploščice lahko prištevamo k degenerativnim spremembam hrbtenice. Medvretenčna ploščica se pri zdrsu stanjša, prostor med vretencema se zoži, vezi pa postanejo ohlapnejše. Tako postane hrbtenica v tem predelu nestabilna. V veliko primerih pride do operativnega zdravljenja zdrsa medvretenčne ploščice in perioperativne obravnave pacienta. Namen raziskave je preučiti perioperativno obravnavo pacienta z zdrsom medvretenčne ploščice.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, PubMed ter SpringerLink smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskovanja smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v kode.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest oseb izven zdravstvenih ustanov, ki so imele opravljen operativni poseg na medvretenčni ploščici. Ugotovili smo, da ima večina intervjuvancev enake težave in izkušnje ter da so večinoma seznanjeni s perioperativno obravnavo.
Razprava: Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Večina je podala enake odgovore oziroma delila podobne izkušnje. Vsi so imeli podobne znake zdrsa medvretenčne ploščice, medicinsko osebje pa jih je podučilo o poteku in okrevanju po operaciji. Nekaterim sta bolezen in operativni poseg spremenila življenje na bolje, nekateri pa še vedno čutijo bolečine v hrbtenici.
Keywords: hrbtenica, bolečina, pacient, perioperativa, medicinska sestra
Published in ReVIS: 30.10.2024; Views: 116; Downloads: 8
Full text (1,42 MB) |
78. |
79. |
80. |
