61. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na visokošolskem zavodu : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeDamjana Zupan, 2010, master's thesis Abstract: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem
mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove
sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva
zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske
klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih.
To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so
ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje
delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji.
V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo
zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen
organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega
pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu
zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se
to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna
in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava
mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je
gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno
naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na
vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna
klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno
preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični
del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na
zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate
raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje. Keywords: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 948; Downloads: 47 Full text (962,22 KB) |
62. Kako ustrezna motivacija v podjetju vpliva na poslovne dosežke in storilnost zaposlenihRado Jović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Dandanes podjetja pospešeno tekmujejo na trgu dela in storitev, njihova uspešnost pa je v veliki meri odvisna od tega, kako kakovostno zaposleni opravljajo svoje delo. Za doseganje večje storilnosti zaposleni pogosto potrebujejo različne spodbude, zato je za uspešno doseganje ciljev in uresničevanje vizije podjetja nujno treba najti ustrezen način, ki bo dvignil motivacijo za delo in povečal produktivnost. Pričujoče delo obravnava motivacijo ter motivacijske dejavnike v kontekstu različnih motivacijskih teorij, načine motiviranja zaposlenih in kako različni načini motivacije vplivajo na poslovne dosežke ter storilnost zaposlenih. Cilj raziskave je bil ugotoviti, če motivacija neposredno vpliva na delovno storilnost zaposlenih. Keywords: motivacija, motivacijski dejavniki, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, nagrajevanje, delovna storilnost, poslovna uspešnost, upravljanje s človeškimi viri Published in ReVIS: 17.06.2021; Views: 1273; Downloads: 100 Full text (2,30 MB) |
63. Organizacijska kultura v Pošti Slovenije d.o.o. : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeCvetko Sršen, 2014, master's thesis Abstract: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi. Keywords: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni Published in ReVIS: 15.06.2021; Views: 1491; Downloads: 106 Full text (1,80 MB) |
64. |
65. Vidiki organizacijske klime in njihov vpliv na motivacijo zaposlenihLarisa Štrancar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili devet različnih vidikov organizacijske klime – organiziranost, nagrajevanje, inovativnost in iniciativnost, usposabljanja in izobraževanja, pripadnost, vodenje, razvoj kariere, varnost in zdravje pri delu ter zadovoljstvo pri delu. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako ti različni vidiki organizacijske klime v organizacijah vplivajo na motivacijo zaposlenih. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu smo opredelili problem ter namen in cilj diplomskega dela. V drugem, teoretičnem delu smo opredelili organizacijsko klimo in njene vidike. Opredelili smo motivacijo zaposlenih, ki je tesno povezana z vsemi vidiki. V tretjem, raziskovalnem delu pa smo s pomočjo raziskave pridobili neposredne podatke od zaposlenih glede stanja vidikov organizacijske klime v podjetjih in posledično njihove motivacije ter izdelali analizo rezultatov in podali predloge za izboljšave. Raziskava je pokazala, da je večina zaposlenih dobro motivirana za delo, saj jim organizacije nudijo dobre in varne delovne pogoje, zaposleni so v večini ponosni, da so del kolektiva v organizacijah, in v večini so ponosni na svojo pozicijo. Najslabši pa so bili rezultati pri vodenju podjetja, saj se je pri vprašanju, kaj zaposlenim najbolj zbije motivacijo za delo, večina odgovorov nanašala prav na vodstvo. Organizacije morajo poskrbeti, da tudi v težkih časih poskrbijo za svoje zaposlene, saj so prav oni tisti, ki jo lahko oziroma bodo pripeljali do uspeha. Keywords: organizacijska klima, vidiki organizacijske klime, organizacijska kultura, motivacija zaposlenih, zaposleni. Published in ReVIS: 20.03.2021; Views: 1478; Downloads: 170 Full text (1,74 MB) |
66. Strokovni razvoj zaposlenih v državni upravi: primer študije Ministrstva za notranje zadeve : magistrsko deloVanda Marsenić, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja problematiko strokovnega razvoja zaposlenih in je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem strokovnega razvoja zaposlenih, predstavili vrste in pomen razvoja, opredelili cilje ter dejavnike za doseganje strokovnega razvoja zaposlenih in človeških virov v delovni organizaciji. Strokovni razvoj zaposlenih je odvisen od pridobivanja dodatnih znanj s pomočjo izobraževanja, učenja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V nadaljevanju smo tudi podrobneje opisali namen, pomen, proces, oblike in cilje usposabljanja zaposlenih ter opisali pomen in namen motiviranja zaposlenih k dodatnemu usposabljanju. Prav tako smo opisali poslanstvo, delovna področja in cilje Ministrstva za notranje zadeve. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali, kako usposabljanja v delovni organizaciji vplivajo na povišanje strokovnosti zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, kako zaposleni pridobivajo znanje, kako ocenjujejo usposabljanja, kateri dejavniki jih spodbujajo ali ovirajo, kako delovna doba ter starost vplivata na interes za usposabljanja, kaj jih motivira ali ovira pri opravljanju dela in kako povezujejo pomembnost usposabljanja z večanjem delovne uspešnosti. Empirični del je bil kvantitativen, razen zadnjega vprašanja, ki je bilo deskriptivne narave. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašanja. V raziskavi je skupno sodelovalo 68 zaposlenih. Hipotezi 1 in 2 smo preverjali s Hi-kvadrat testom in s t-testom za neodvisne vzorce. Za hipotezo 3 smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, medtem ko smo hipotezo 4 prikazali s pomočjo opisne statistike. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za prakso. Keywords: strokovni razvoj, zaposleni, usposabljanje, motivacija, delovna organizacija Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 1728; Downloads: 138 Full text (1,52 MB) |
67. Vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenihMaja Arhanić, 2021, undergraduate thesis Abstract: Socialna ali družbena omrežja so aplikacije, spletne storitve, platforme ali spletne strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo skupne interese in/ali aktivnosti. Socialna omrežja so spremenila način delovanja poslovnega okolja. Podjetja so s pomočjo socialnih omrežij sposobna dostopati do virov, ki jim sicer niso bili na voljo. Socialna omrežja v podjetništvu imajo vpliv na marketing, na konkurenco med podjetji, na komunikacijo med podjetjem in strankami ter vpliv na pregled nad poslovanjem podjetij in prodajo.
Znano je, da lahko podjetja, ki znajo uporabljati socialna omrežja in vlagajo v svoje vire, hitreje rastejo in s tem oblikujejo poslovno strategijo na konkurenčnih trgih. To se v glavnem obravnava kot odgovornost poslovodstva, rezultati pa niso odvisni le od sposobnosti vodstva, ampak tudi od zaposlenih. Eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti zaposlenih je doseganje ciljev. Uspešni zaposleni, ki izpolnjujejo roke, ustvarjajo prodajo, gradijo blagovno znamko in so učinkoviti.
V diplomskem delu smo raziskali vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenih in posledično na delovno uspešnost. Proučili smo različne raziskave in pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnil naključni vzorec anketirancev. Rezultate smo združili v smiselne sklope, s katerimi smo preverjali zastavljene hipoteze o vplivu uporabe socialnih omrežij na učinkovitost zaposlenih. Keywords: SOCIALNA OMREŽJA, DELOVNI ČAS, UČINKOVITOST, DELOVNA USPEŠNOST, ZAPOSLENI, .. Published in ReVIS: 05.03.2021; Views: 1506; Downloads: 135 Full text (1,44 MB) |
68. |
69. |
70. Vloga managementa znanja pri upravljanju s starejšimi zaposlenimi v javnem zavodu X : magistrska nalogaValerija Mikuš, 2015, master's thesis Keywords: management znanja, znanje, upravljanje s starejšimi zaposlenimi, zaposleni, starejši zaposleni, staranje prebivalstva, staranje, staranje delovne sile Published in ReVIS: 18.01.2021; Views: 1334; Downloads: 86 Full text (1,02 MB) |