Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prosto gibanje oseb znotraj Evropske Unije in gibanje državljanov tretjih držav v Evropsko Unijo
Aleksandra Perić, 2016

Abstract: Notranji trg, ki se je dokončno oblikoval leta 1993, je območje, v katerem se evropski državljani lahko svobodno gibajo, študirajo, živijo, se upokojijo in iščejo nova delovna mesta. Omogoča prost pretok štirih svoboščin - delavcev, blaga, kapitala in storitev, ki je mogoč na podlagi popolne odprave nadzora na notranjih mejah Unije tj. na podlagi oblikovanja Schengna. Uveljavitev prostega pretoka delavcev je eden največjih uspehov evropske integracije. Državljanom Evropske unije dovoljuje iskanje boljših življenjskih in delovnih razmer, kot so jim na voljo v državi članici, kjer prebivajo. To vodi do izboljšanja življenjskega standarda tistih, ki odidejo,in tistih, ki ostanejo v članici, v kateri prebivajo,in do zmanjševanja socialnega pritiska v najrevnejših področjih Evropske unije. Obenem se tako prispeva delovna sila v najbogatejše dele Unije, kar omogoča njihov nadaljnji gospodarski razvoj. V diplomskem delu so analizirana nekatera pomembnejša področja dela v Evropski uniji(analiza brezposelnosti, analiza plač v drugih državah članicah, analiza migracij). Prost pretok oseb pa ni omejen samo na prost pretok delavcev. Notranji trg Evropske unije omogoča, da se vsi, ki imajo evropsko državljanstvo, na njenem območju prosto gibajo in da se lahko preselijo ter prebivajo v drugi državi članici. To pravico pa imajo na podlagi številnih direktiv tudi državljani tretjih držav, ki se delijo v tri skupine: ekonomski priseljenci, prisilni in družinski priseljenci.
Found in: osebi
Published: 21.08.2018; Views: 3041; Downloads: 173
.pdf Fulltext (1,95 MB)

2.
Preprečevanje pranja denarja v bančništvu
Aleksandra Perić, 2019

Abstract: Predstavljajte si kriminalca, ki je milijonar, a je sredstva pridobil na nezakonit način. Sredstva bi rad uporabljal in jih vložil v nakup prestižnih stvari, a tega ne more storiti, ker bi plačevanje z gotovino delovalo zelo sumljivo. Premoženje mora prikazati na način, kot da ga je pridobil legalno - mora ga "oprati". Šele po tem, ko bo denar plasiran v gospodarski obtok, s čimer bo imel navidezno legalizirano podlago, ga bo lahko uporabljal za nakup raznih materialnih dobrin, ali pa ga bo položil na bančne račune. Ker je sledljivost izvora teh sredstev zahtevna, skoraj nemogoča, pralcu denarja ne bo mogel nihče dokazati izvršitve tega kaznivega dejanja in ga za to ustrezno sankcionirati. Pranje denarja je skoraj nemogoče izkoreniniti, lahko pa z ustreznimi predpisi in procesi vzpostavimo učinkovite politike proti pranju denarja, stremimo k ozaveščanju ljudi, s tem zmanjšamo njegovo razširjenost, nenazadnje pa tudi moč pralcev denarja. Najpomembnejšo nalogo v uresničevanju zgoraj napisanega imajo finančne ustanove, med katerimi izstopajo banke. Samo z učinkovitimi bančnimi sistemi proti pranju denarja in dobrim sodelovanjem bank, uradov, policije, tožilstev in sodišč lahko stremimo k uspešnejšemu preprečevanju tega kaznivega dejanja. Magistrsko delo obravnava navedeno tematiko, predstavi vse najpomembnejše pojme s tega področja, njegove faze in načine. Zajema tudi predstavitev najpomembnejših mednarodnih aktov in organov ter predstavi slovensko zakonodajo s tega področja. V delu lahko najdete tudi predstavitev dela Urada za preprečevanje pranja denarja, kot tudi primerjavo poročil uradov iz izbranih držav, nazadnje pa se magistrsko delo usmeri v vzpostavitev sistema za preprečevanje pranja denarja v izbrani banki.
Found in: osebi
Published: 05.02.2020; Views: 2321; Downloads: 249
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...
Search done in 0 sec.
Back to top