151. ODNOS MED TISKANIM IN DIGITALNIM KOLEDARJEMAna Šega, 2023 Abstract: “Koliko računanja, koliko truda, koliko zmot, koliko popravkov, koliko tisočletij prizadevanj je človeštvo vložilo v računanje koledarja!” (Kunaver 2019)
Čas je precizen in predvsem ranljiv. Kadar se prične prvi dan novega leta, že imamo pri sebi nov tiskani ali digitalni koledar, ki je temelj današnje civilizacije in predvsem osnova, da se vsak posameznik in današnja družba znajde v tem času in prostoru. Živimo pa v tem času, ko čas beži pred nami in je tempo pospešen zato še nam posebej pride prav tiskani ali digitalni koledar.
Diplomska naloga temelji na raziskavi uporabe tiskanih in digitalnih koledarjev. Zanimalo nas je, katere izmed njih več uporabljajo in zakaj, ter ali je to odvisno od generacije.
Za uspešno raziskavo je bilo najprej potrebno dobro razumevanje in poznavanje teorije tiskanih in digitalnih koledarjev. Preučili smo vrste različnih koledarjev, njihov namen in način uporabe.
Zanimalo nas je tudi, kateri koledarji so v sodobnem času v različnih generacijah uporabni in kateri niso. V diplomski nalogi smo ugotavljali, katera vrsta se uporablja največ ali najmanj in kakšni so razlogi za njihovo uporabo. Po preučitvi vsakega koledarja tiskanih, digitalnih, ter same tipografije na koledarjih nas je zanimalo katere koledarje različne generacije vsakodnevno in večkrat na dan uporabljajo.
Glavni rezultati diplomske naloge so uporaba koledarjev in odnos med tiskanim in digitalnim koledarjem. Ter poznavanje različnih koledarjev za vsakodnevno uporabo.
Na vsa ta vprašanja smo si odgovorili s pomočjo kvantitativne analize in anketnega vprašalnika. Rezultate ankete smo prikazali s procentualnimi grafi. Ugotovili smo, da koledarje generacije različno poznajo in različno uporabljajo.
Found in: osebi
Keywords: Ključne besede: vizualna komunikacija, grafično oblikovanje, tiskani koledar, digitalni koledar, anketa.
Published: 07.10.2023; Views: 237; Downloads: 9
 Fulltext (4,75 MB) |
152. Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše JugoslavijeAna Mirenić, 2023 Abstract: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena.
U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Found in: osebi
Keywords: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Published: 27.10.2023; Views: 376; Downloads: 11
Fulltext (13,55 MB) |
153. |
154. |
155. STIGMA DEBELOSTIAna Rameša, 2023 Abstract: V sodobnih zahodnih družbah je lepotni ideal vitkost. Vse, kar je povezano z debelostjo, ima negativno konotacijo. Debeli ljudje so podvrženi stigmatizaciji, ki se kaže v obliki negativnih stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Stigmatizacija pogosto izvira iz napačnega prepričanja, da je debelost posledica neustreznega življenjskega sloga in ne kompleksna bolezen. Na tem prepričanju temelji pogost predsodek, da so debeli ljudje leni. Stigmatizirani ljudje občutijo psihološke, socialne in telesne posledice. Prav stigma debelosti je tista, zaradi katere so pogosto ujeti v začarani krog debelosti. Stigmatizacija se pojavlja tako na ravni osebnih odnosov kot sistemsko, npr. v zdravstvenih ustanovah, šolah in na delovnih mestih, nenazadnje se širi tudi prek medijev. Mnoge raziskave kažejo, da so debeli posamezniki največkrat stigmatizirani s strani oseb z normalno telesno težo, ki jim pripisujejo negativne lastnosti, pri čemer prihaja do razlik med spoloma. Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske običajno bolj negativna stališča do debelosti kot moški, so bolj obremenjene z zunanjostjo in imajo večji strah pred pridobivanjem telesne teže, tudi če imajo normalno telesno težo. V naši diplomski nalogi smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali odrasle ženske z normalno telesno težo stigmatizirajo debele ljudi oz. jim na podlagi njihovega videza pripisujejo negativne lastnosti. S pomočjo metode fokusnih skupin smo pri ženskah z normalno telesno težo raziskovali njihov odnos in percepcijo debelosti; zanimalo nas je, ali mislijo, da so debeli ljudje leni, manj inteligentni in neprivlačni. Ugotovili smo, da je večina udeleženk mnenja, da so debeli ljudje leni in neprivlačni, niso se pa strinjale s trditvijo, da so manj inteligentni. Skozi analizo njihovih odgovorov smo našli elemente negativnega stereotipiziranja, predsodkov in diskriminacije. Prišli smo do sklepa, da zmanjšanje stigme debelosti zahteva širše ozaveščanje, izobraževanje in spremembe v družbi ter podali konkretne predloge za destigmatizacijo in nadaljnje raziskave.
Found in: osebi
Keywords: debelost, stigmatizacija, stereotipi, predsodki, diskriminacija
Published: 14.11.2023; Views: 357; Downloads: 21
Fulltext (2,41 MB) |
156. Vodenje in organizacija podjetja za grafično oblikovanje vizitkNina Jakomin, Ana Levačič, Patricija Radelj, 2023 Abstract: V pripravi na priročnik smo kontaktirale tri organizacije: Cheelot Creative Visuals, Camera d.o.o. in Agencija Pakt d.o.o. z namenom pridobiti vpogled v ključne prakse in izzive, s katerimi se te organizacije srečujejo v svojem vsakdanjem poslovanju. Cilj našega priročnika je združiti njihovo strokovno znanje in izkušnje z našimi spoznanji v praktičen vodnik za učinkovito vodenje in organizacijo podjetij, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem vizitk.
Found in: osebi
Keywords: podjetja, grafično oblikovanje, vodenje, organiziranje, priročniki
Published: 18.12.2023; Views: 280; Downloads: 11
Fulltext (359,28 KB) |
