121. SEDEM DESETLETIJ DRUŽINE, SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA TEDNIKAKaja Zupanc, 2024 Abstract: Slovenski katoliški tednik Družina deluje že več kot 72 let. Skozi sedem desetletij se je spopadel z različnimi ovirami in vse do danes uspešno premagal. V diplomski nalogi smo se sprehodili skozi zgodovino in vpliv Družine na slovensko družbo od leta 1952 do danes. Čisto prva številka tednika je izšla v času enopartijskega socialističnega režima nekdanje Jugoslavije. Postopoma je postajal simbol svobode govora in demokracije v 60. in 70. letih. Predvsem se je in se še vedno posveča družbenim vprašanjem s krščanskega vidika in sledi spremembam, ki se dogajajo v družbi in družinah. Skozi desetletja se osredotočamo na politični vpliv na vsebino in uredniško politiko Družine, kako je tednik preživel in se razvijal pod cenzuro, preganjanji in administrativnimi omejitvami. Preučujemo tudi pomen Družine v slovenskem katoliškem tisku ter vpliv politike nanjo. Naloga vključuje analizo člankov, intervjuje z nekdanjimi uredniki ter primerjavo različnih obdobij, da bi razjasnila, kako je Družina ostala glasilo krščanskega upanja in smisla v različnih časovnih obdobjih ter kako se je soočala z izzivi družbene dinamike. Cilj je najti odgovor na raziskovalno vprašanje: V katerem desetletju je bila Družina najbolj pod pritiskom političnega režima. Družina danes deluje tudi na spletnem portalu in se ukvarja z multimedijskimi vsebinami.
Že sv. Maksimilijan Kolbe je bil prepričan, da imajo sodobni mediji velikanske možnosti za posredovanje evangeljskega oznanila. Leta 1938, ko je sv. Maksimilijan Kolbe začel graditi radijsko postajo, je svojim sobratom povedal tole:
Zapomnite si, smisel vseh naših prizadevanj je širiti vero s pisano besedo, govorjeno besedo, nekoč pa morda tudi s snemanjem filmov. (sv. Maksimiljan Kolbe) (Kosloski 2021)
Found in: osebi
Keywords: Družina, cerkev, krščanski tisk, politika, tiskani medij, cenzura
Published: 13.01.2024; Views: 198; Downloads: 21
 Fulltext (1,73 MB) |
122. Organiziranost gasilskega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja v prostovoljnem gasilskem društvu LipoglavNina Šeme, 2024 Abstract: Magistrska naloga obravnava organiziranost gasilstva na Slovenskem in predstavitev organiziranosti ter medsebojnega sodelovanja v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav.
V današnjem času pomeni biti gasilec, prostovoljni ali poklicni, mnogo več kot samo gašenje ognja in omogočanje varnosti. Gre za druženje, medsebojno sodelovanje, prenašanje znanja iz ene generacije na drugo, željo po pomoči sočloveku, nudenje socialne podpore, solidarnost, nesebično pomoč v nesreči, itd. Poleg tega prostovoljni gasilci veliko svojega časa namenijo tudi razvoju in prepoznavnosti gasilstva in samega društva v domačem kraju.
Namen magistrskega dela je podrobno preučiti Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav in razvoj gasilstva na Slovenskem. V letu 2025 bo Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav obeležilo 100. obletnico delovanja društva in ob tem svečanem dogodku bo vodstvo društva izdalo bilten, katerega osnova bodo podatki, pridobljeni v naši raziskavi. Bilten bo vodstvo društva podarilo krajanom Lipoglava in njegove okolice kot poklon za dolgoletno zaupanje in spoštovanje, ki ga izrekajo gasilcem Prostovoljnega društva Lipoglav.
V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo kvalitativne raziskave prikazali pomen in vlogo gasilskega prostovoljnega dela, kakšen ima ugled Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav v lokalni in širši skupnosti ter način medsebojnega sodelovanja oziroma dopolnjevanja članov društva pri različnih gasilskih dejavnosti. Izvedli smo sedem pol strukturiranih intervjujev med izbranimi gasilci s katerimi smo želeli prikazati pozitivna in negativna stališča do prostovoljstva v gasilstvu in medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti, povezovanja ter pomoči sočloveku pri nudenju pomoči v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav. Pri tem smo prišli do nekaj glavnih ugotovitev. Intervjuvanci so bili mnenja, da so odnosi na medsebojni, družbeni in društveni ravni dobri, da ima prostovoljno gasilsko delo in medsebojno sodelovanje gasilcev zelo velik pomen za razvoj in obstoj samega društva, prav tako pa tudi za razvoj lokalnega in širšega okolja.
Found in: osebi
Keywords: gasilska organizacija, prostovoljno gasilstvo, gasilec, prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav, medgeneracijsko sodelovanje, organiziranost prostovoljnega gasilskega društva.
Published: 09.04.2024; Views: 97; Downloads: 0
Fulltext (4,70 MB) |
123. ANALIZA POSKUSOV USTANAVLJANJA POKRAJIN V SLOVENIJI V LETIH 1991 - 2023Jožica Kadunc, 2024 Abstract: Slovenija velja za eno najbolj centraliziranih držav v Evropi. Uvedba pokrajin bi pomembno vplivala na njeno decentralizacijo. Strokovne in politične razprave o decentralizaciji države in oblikovanju pokrajin potekajo že od leta 1991. Pokrajine naj bi opravljale tiste naloge, ki presegajo zmogljivosti občin, hkrati pa ni smiselno, da bi bile v pristojnosti države. Izkušnje preučevanih evropskih držav Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in Češke kažejo, da se učinkovitost lokalne samouprave po regionalizaciji precej poveča.
Kljub ustavni zahtevi in večkratnim poskusom regionalizacije, pokrajin pri nas še vedno nimamo, zato smo želeli raziskati kje so razlogi za to. Po preučitvi literature smo v osrednjem delu naloge predstavili dozdajšnje predloge o številu pokrajin. Predstavljeni so predlogi delitve na manjše, večje in vmesne velikosti pokrajin. Pričakovane prednosti so odvisne predvsem od števila pokrajin in njihovih velikosti. Večje, kot bodo pokrajine, bolj bodo konkurenčne, gospodarsko močne ter cenejše in učinkovitejše. Pri manjših pokrajinah obstaja nevarnost nezmožnosti izpolnjevanja večjih projektov, ker bodo finančno precej šibke, zato je pri oblikovanju pokrajin nujno treba upoštevati tudi način financiranja in pristojnosti. Ugotovili smo, da bo pri tem treba upoštevati tudi geografske in kulturne posebnosti slovenskega prostora, različne členitve v preteklosti, identiteto in pripadnost prebivalstva. Bistvo regionalizacije je v povečanju avtonomije lokalnih skupnosti in povečani participaciji prebivalcev pri odločitvah javnega pomena. Regionalizacija bi omogočila zmanjšanje razlik med posameznimi deli države, okrepila čezmejno sodelovanje, omogočila učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev.
Raziskava je pokazala, da se zaradi parcialnih interesov in odsotnosti političnega konsenza uvedba pokrajin odmika v prihodnost. Izkazalo se je, da se odločevalci premalo poglabljajo v vsebino in prednosti, ki bi jih regije prinesle v splošno družbeno korist. O tematiki bi nujno morala biti seznanjena tudi nestrokovna javnost, predvsem mladi, ki bi z aktivnejšim državljanstvom lahko pomembneje vplivali na realizacijo ustanovitve pokrajin, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja vseh državljanov.
Found in: osebi
Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, decentralizacija, regionalizacija, velikost pokrajin
Published: 26.04.2024; Views: 6; Downloads: 1
Fulltext (2,61 MB) |
124. |
