191. Pomen novele ZKP-N za varstvo zaupnosti razmerja med odvetnikom in strankoInes Bregar, 2017 Abstract: Jedro diplomskega dela tvori predstavitev ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih in tisti del predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša nanje. Spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku je zakonodajalcu naložilo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo njegovo neustavnost. Zakonska ureditev, ki je veljala do odločbe Ustavnega sodišča, je omogočala široko in obsežno dostopanje preiskovalcev do podatkov in je tako protiustavno posegala v odvetniško zasebnost. Zaradi osvetlitve in razumevanja obravnavane tematike je na začetku diplomskega dela na kratko predstavljeno odvetništvo s poudarkom na načelu zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko. Predstavljena je tudi ureditev preiskovalnih dejanj pri odvetnikih pred sprejemom odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju dela pa je podrobno predstavljena tudi odločba. Ker se je do vprašanj, ki se nanašajo na preiskovalna dejanja pri odvetnikih, večkrat opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, je eno poglavje dela posvečeno predstavitvi sodne prakse na tem področju ter meril in pogojev za dopustnost preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, ki jih je opredelilo to sodišče. Diplomsko delo obsega tudi kratek pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih v nekaterih drugih državah. Sklepni del diplomskega dela je namenjen podrobni predstavitvi in obrazložitvi predlagane zakonske rešitve ter ugotovitvam, ali ta predstavlja zadosten korak naprej na tem področju. Prispevek predstavlja celoten pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, tako z vidika odločbe Ustavnega sodišča in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kot z vidika predlagane zakonske rešitve.
Found in: osebi
Keywords: ustavna sodišča, Evropsko sodišče za človekove pravice, odvetništvo, odvetniki, Zakon o kazenskem postopku, varovanje tajnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2754; Downloads: 157
 Fulltext (644,89 KB) |
192. Kazenski postopek za mladoletnikeNataša Janežič Žagar, 2018 Abstract: Mladoletniška delinkvenca je izraz, ki označuje vsa kazniva dejanja mladoletnih oseb; to so osebe v starosti od 14. do 18. leta v slovenskem sistemu ter osebe od 10. do 17. leta oziroma izjemoma do 24. leta v anglo-ameriškem sistemu. Mladoletna oseba je v obeh omenjenih sistemih v kazenskem postopku obravnavana drugače. Gre za osebe, ki izvršijo kazniva dejanja predvsem zato, da bi se izkazali pred vrstniki in širšo družbo ter pridobili statusni položaj. Nerazvit čut za moralo, še ne povsem razvita osebnost in želja po občutku pripadnosti so glavni razlogi, da zunanji dejavniki dokaj hitro vplivajo na izvršitev kaznivega dejanja. Vzgojni ukrepi so tako lahko preventivni ukrepi na poti mladoletnika k izvršitvi kaznivega dejanja. V diplomskem delu sem se osredotočila na primerjavo slovenskega in anglo-ameriškega sistema glede obravnave mladoletnika v kazenskem postopku. V diplomskem delu je podan kratek oris določenih institucij, kot sta slovenski Center za socialno delo (CSD) in angleški program vključevanja mladih v družbo "Youth Inclusion Programme" (YIP). Določen poudarek je namenjen poglavitnima razlikama med sistemoma, in sicer institutu smrtne kazni, ki je do nedavnega v anglo-ameriškem sistemu veljal tudi za mladoletnike, in obravnavi mladoletne osebe kot odrasle osebe v kazenskem postopku, kar v Sloveniji ni mogoče.
Found in: osebi
Published: 02.08.2018; Views: 2584; Downloads: 317
 Fulltext (111,36 KB) |
193. |
194. Privolitev pri medicinskih posegih v okviru kazenskega pravaPatricija Kolenko, 2017 Abstract: Za vsak medicinski poseg je potrebna veljavna privolitev pacienta oziroma njegovega zakonitega zastopnika, kadar ta ni sposoben sam podati veljavne privolitve. Institut privolitve pri medicinskih posegih je zagotovljen s petintridesetim členom Ustave Republike Slovenije, kjer je opisano varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic oziroma pravica do samoodločbe. Privolitev pri medicinskih posegih je opisana v sedmem poglavju Zakona o pacientovih pravicah. Kazenski zakonik (KZ-1E) institut privolitve v medicinske posege opisuje v 125. členu, izključitev kaznivega dejanja pri telesnem poškodovanju s soglasjem poškodovanca. Privolitev lahke telesne poškodbe ni protipravna, če poškodovanec privoli vanjo. Prav tako naklepna povzročitev hude telesne poškodbe ali posebno hude telesne poškodbe ni protipravna, če je poškodovanec vanjo privolil. Magistrsko delo obravnava institut privolitve pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava. S prikazom razmerja med Zakonom o pacientovih pravicah in Kazenskim zakonikom poskuša prikazati ureditev instituta privolitve, ki je v Sloveniji veljavna danes. Z opisom instituta privolitve, pogojev za veljavno privolitev v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo in različnih oblik privolitve (hipotetična privolitev, domnevna privolitev, nadomestna privolitev) sem poskušala potrditi zadani hipotezi: privolitev v medicinski poseg izključuje njihovo protipravnost ter nujnost medicinskih posegov zmanjšuje pomen obstoja privolitve v okviru kazenskega prava.
Found in: osebi
Keywords: medicinski posegi, privolitev, odločanje, kazniva dejanja, kazensko pravo, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2893; Downloads: 202
Fulltext (1,02 MB) |
195. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora - povezanost s kazenskim postopkom in aktualne pravne dilemeRomina Lah, 2018 Abstract: Med največjimi problemi, s katerimi se srečuje današnja družba, sta nedvomno terorizem in organiziran kriminal v povezavi s korupcijo. Ker ta dva družbena pojava načenjata bistvo vrednot, na katerih temeljijo liberalne demokratične družbe, ni presenetljivo, da so se mednarodna skupnost in posamezne države na te pojave odzvale s sprejemanjem represivne zakonodaje. V ta namen je tudi Slovenija leta 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katerim skuša država bolj učinkovito posegati v problematiko nezakonito pridobljenega premoženja.V magistrski nalogi bom predstavila zgoraj naveden zakon, ki ureja novo obliko posega v lastninsko pravico posameznika. Z uvedbo tega instituta se je odprla vrsta vprašanj, na katere bom skušala v tej nalogi tudi odgovoriti. S pomočjo kriterijev, ki so se izoblikovali v sodni praksi Vrhovnega sodišča in ESČP, se bom opredelila do pravne narave ukrepa po ZOPNI, ki je zaradi kazenskopravnih elementov, ki jih zakon vsebuje, utemeljeno vprašljiva. V tem kontekstu se bom ukvarjala tudi s primernostjo civilnopravnih elementov, ki jih ZOPNI vsebuje, kot so obrnjeno dokazno breme in nizki dokazni standardi. Zanimalo me bo tudi, kako je ta institut urejen na mednarodni ravni in ravni Evropske unije. Z odpravo notranji meja v EU so se namreč pojavili tudi negativni vidiki te integracije, ki se kažejo v strmem porastu kriminalitete, ki je presegla nacionalne okvirje.
Found in: osebi
Published: 21.08.2018; Views: 2648; Downloads: 176
Fulltext (699,85 KB) |
196. |
197. |
198. |
199. |
200. |
