121. |
122. SODOBNE SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA VRNITEV V ŠPORT PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZIRok Žagar, 2019 Abstract: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Found in: osebi
Keywords: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Published: 02.10.2019; Views: 3866; Downloads: 435
 Fulltext (673,60 KB) |
123. Vpliv standardov, regulatornih zahtev in smernic dobre proizvodne prakse na proces integracije procesnega sistema tehnološke opreme v operativno okolje farmacevtske industrijeRok Janež, 201 Abstract: Danes skoraj, da ni industrije oziroma podjetja, ki pri izdelavi produkta ne bi uporabljala naprednih delovnih strojev oziroma avtomatizirane tehnološke opreme. Ta je navadno zaradi lažjega in boljšega nadzora upravljana s pomočjo naprednega računalniškega sistema, ki s svojimi komponentami narekuje tehnološki opremi, kako naj se v dani situaciji odzove ter beleži vse aktivnosti in podatke, ki jih lahko s pomočjo različnih naprav in programskih rešitev beležimo in kasneje tudi obdelujemo. A takšno tehnološko opremo je treba v delovno okolje naprej vpeljati, jo pripraviti za delo, ter začrtati smernice obvladovanja delujočega stanja. Vpeljava računalniškega sistema tehnološke opreme predstavlja na tem mestu poseben izziv. Zaradi tehnične kompleksnosti in velikega vpliva procesnih informacijskih sistemov na delovanje avtomatizirane tehnološke opreme in s tem posredno na kakovost končnega izdelka so takšni računalniški sistemi podvrženi številnim zahtevam zakonodajnih in regulatornih organov. Magistrska naloga se skozi svoja poglavja spušča v podrobnosti standardiziranega pristopa k procesu vpeljave računalniškega sistema v produkcijsko okolje farmacevtske industrije. Pri tem v ospredje postavlja zahteve regulatornih organov ter smernice dobre proizvodne prakse.
Found in: osebi
Keywords: proizvodna, avtomatizirano, procesni sistemi, GMP, GAMP, FDA
Published: 11.10.2019; Views: 2050; Downloads: 110
Fulltext (1,14 MB) |
124. |
125. |
126. |
127. |
128. |
129. |
130. |
