Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
EVROPSKA UNIJA IN VZPON EVROSKEPTICIZMA
Urša Zver, 2024, not set

Abstract: Evropska unija (EU) je skupnost narodov, ki je zrasla na temelju skupne identitete, pripadnosti med ljudmi v širšem evropskem prostoru. Evropejci iz različnih držav članic imamo skupne vrednote, kulturo, bogato zgodovino in kulturno dediščino, simbole in institucije EU, svobodo gibanja ter cilje, ki so značilni za Evropo. EU pa temelji tudi na raznolikosti in ne izključuje nacionalnih identitet. Le kot taka lahko uresničuje svoje poslanstvo. Kljub temu pa prihaja do različnih kriz, ki ne pestijo samo držav članic, temveč tudi EU kot skupnost. Z njimi je povezan tudi pojav, ki ga imenujemo evroskepticizem. V magistrski nalogi po teoretičnem delu o EU analiziramo evropske volitve od 2004 do 2019. V Evropskem parlamentu se redno oblikujejo tudi evroskeptične politične skupine. Osredotočimo se zlasti na analizo vzpona evroskepticizma in vzroke zanj. Evroskepticizem je najvišjo raven, odkar obstaja EU, dosegel leta 2008, takoj po splošni finančni krizi. Ta kriza je privedla do najvišjega nezaupanja v EU in nezadovoljstva z delovanjem njenih institucij. EU je kljub temu ostala stabilna, čeprav je kasneje izgubila še pomembno članico, tj. Združeno kraljestvo, članico od 70. let. Veliko vlogo pri tem so odigrale migracije, tako legalne kot ilegalne. Migrantska kriza pa je privedla do ponovnega porasta nezaupanja v EU in porasta evroskepticizma. Posledično se to konstantno izraža v nizki udeležbi na evropskih volitvah (v primerjavi z udeležbo nacionalnih volitev) in z vzponom evroskeptičnih strank.
Keywords: Evropska unija, finančna kriza, evroskepticizem, migracije, brexit, evroskeptične stranke
Published in ReVIS: 13.08.2024; Views: 827; Downloads: 19
.pdf Full text (5,17 MB)

2.
Udeležba na volitvah v Republiki Sloveniji : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Urša Zver, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer je Slovenija. V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih, predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi. Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Keywords: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 2285; Downloads: 83
.pdf Full text (2,45 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top